Nizozemski nogomet v primežu kriminalnega podzemlja

Ronnie Stam, nekdanji prvak s Twentejem in zmagovalec pokala FA z Wiganom, ko je klub v finalu šokiral nogometni svet z zmago nad Manchester Cityjem, se je po koncu kariere leta 2016 vpletel v svet tihotapljenja kokaina ter ekstazija. 

Na sodišču je priznal sodelovanje pri enem poslu – 20 kilogramih kokaina iz Brazilije v Nemčijo. Dodal je še, da so mu kriminalci grozili celo na tekmi, kjer je igral njegov sin. "Ob robu igrišča so mi grozili. Na mojo hišo so vrgli bombo," je povedal. A policija je prestregla pol leta njegovih sporočil prek šifriranih telefonov, v katerih je razpravljal o tihotapljenju prepovedanih substanc.

Njegov primer ni osamljen in ta seznam postaja vse daljši. Nekdanji reprezentant Quincy Promes je bil lani obsojen na šest let zapora zaradi tihotapljenja 1363 kilogramov kokaina, vrednega več kot 75 milijonov evrov. Po obsodbi je živel kot ubežnik – najprej v Rusiji, nato v Dubaju, junija pa je bil izročen na Nizozemsko. 

Promes je bil večkrat opažen v družbi znanih kriminalcev, med drugim Pieta Wortla, ki je osumljen številnih zločinov, vključno z umorom nekdanjega nogometaša Kelvina Maynarda, ki so ga leta 2019 ustrelili z motorja.

Podobno je v zaporu pristal tudi David Mendes da Silva, nekdanji nizozemski reprezentant, ki je bil leta 2022 obsojen na sedem let zapora, ker je pomagal pri tihotapljenju dveh pošiljk kokaina, težkih 74 in 105 kilogramov. Da Silva je bil obsojen tudi zaradi podkupovanja ladijskega uradnika s 100.000 evri. "Dovolil sem, da so se mi določeni ljudje preveč približali," je priznal na sodišču.

Nekdanji vratar nizozemske reprezentance Ronald Waterreus je v časopisu De Limburger izrazil "čisti gnus" do Stama in Promesa: "Hotela sta biti frajerja in trgovati z velikimi količinami drog. Ko pa pride kazen, se obnašata kot užaljena otroka."

Za nizozemski nogomet je to boleče, je za The Athletic dejal Evgenij Levčenko, predsednik združenja nizozemskih profesionalnih nogometašev. "Ni dobro za nizozemski nogomet in ni dobro za nizozemski ugled. Zelo boleče je, ko vidiš toliko velikih, talentiranih igralcev, ki ne razumejo, da ubijajo podobo našega nogometa."

Levčenko opozarja, da nogomet postaja magnet ne le za bogate in slavne, temveč tudi za kriminalce. Po njegovih besedah igralci pogosto podležejo skušnjavi hitrega zaslužka, a s tem ogrožajo lastno kariero in uničujejo ugled nizozemskega nogometa.

Če bi šlo le za te tri primere – tri velike zaplembe drog in tri znane nogometaše v zaporu – bi bilo že to šokantno. A nizozemske oblasti odkrito priznavajo, da je bilo v zadnjih 10–15 letih še veliko drugih primerov, ko so se sedanji ali nekdanji igralci povezali z resnimi kriminalci. Ti so jih nato vpletli v načrte za trgovino z drogami, pranje denarja, prirejanje tekem. Včasih pa še huje: orožje, streljanja in smrti.

Kriminalci nogometaše pogosto izkoristijo prek "nedolžnih" prošenj – izposoje avtomobilov, nošenja dragocenih ur ali druženja na zabavah. "Ko se enkrat zapleteš v ta krog, izstopa ni več," opozarjajo nizozemski policisti.

Kriminalci in nogometaši pogosto prihajajo iz istih četrti. Avtomobili mladih Ajaxovih igralcev so pogosto končali v rokah kriminalcev. Eden izmed njih je bil celo preluknjan z naboji, drugi pa vpleten v mafijske spopade.

Primeri, povezani z orožjem, streljanji in pranjem denarja, postajajo vse pogostejši. Zato policija in nizozemska nogometna zveza redno obiskujeta klube ter mlade igralce svarita, naj se ne zapletajo v nevarne stike. "Fantje, ena napačna poteza in kariere je konec. Denar iz kriminala ni hiter zaslužek, ampak pot v propad," pravi Levčenko.