Noč, ko je zajokal veliki Carlo: 'Ko sem ga videl jokati, sem podvomil v svojo odločitev'

Velika priljubljenost izjemnega italijanskega nogometnega strokovnjaka Carla Ancelottija med privrženci madridskega Reala ni nobena novost. "Don Carlo" je le eden v nizu simpatičnih vzdevkov trenerja belega baleta, ki je z novo evropsko zmago v četrtfinalu elitne Lige prvakov proti sicer prevladujočemu Manchester Cityju spisal novo poglavje v bogati zgodovini osebnih in klubskih uspehov.

Kot bi nenazadnje dejal nekdanji dolgoletni vezist 14-kratnega evropskega klubskega prvaka Casemiro, ki je v nedavnem intervjuju odprl dušo, so epilogi tekem, kot je bila omenjena proti Meščanom, del klubskega DNK. "Dosežki Reala so nekaj neverjetnega, edinstvenega, težko ponovljivega. Med te lahko uvrstim tudi zadnjo uvrstitev v polfinale Lige prvakov, kajti tega je zmožen le Real. Na koncu je zmagal Realov DNK. Konstantna borba za lovorike v vseh mogočih tekmovanjih nogometašev Reala ne izčrpa, oni v tem preprosto uživajo. Zgolj psihično stabilni igralci so se zmožni spoprijeti s tako velikimi vsakodnevnimi pritiski," je uvodoma dejal 32-letni brazilski reprezentančni vezist, ki je v dresu Reala preživel devet sezon ter v tem času vknjižil 224 nastopov in dosegel 24 golov.

V nadaljevanju čustvene izpovedi se je Casemiro dotaknil tudi v nogometnem svetu, še posebej pa v španski prestolnici izjemno priljubljenega italijanskega trenerja Carla Ancelottija. "To je posebna zgodba oziroma anekdota, ki najbolje oriše veličino Carla Ancelottija kot človeka. O njegovih trenerskih zmožnostih ni treba izgubljati odvečnih besed, saj številne lovorike in predvsem odlični odnosi, ki jih je med dolgoletno trenersko kariero zgradil z mnogimi nogometaši, govorijo sami zase. Po koncu finala Lige prvakov v sezoni 2021/22, ko je Real osvojil še svojo 14. evropsko lovoriko, sem se trdno odločil, da po skoraj desetletju zamenjam klubsko okolje, saj sem ocenil, da sem vse, kar sem si nekoč zaželel z igranjem pri Realu, dosegel. Čutil sem, da še lahko napredujem, a sem za to potreboval spremembo klubske sredine. Sama odločitev o odhodu k Unitedu je bila zelo težka. Za seboj sem namreč pustil številna izjemna prijateljstva, navijače, mesto Madrid ... Toda bil je samo en trenutek, ko sem podvomil o pravilnosti svoje odločitve, in sicer, ko sem se na enega izmed prvih treningov po slavju v Parizu prišel poslovit od Ancelottija," je Casemiro začel pripovedovati zanimivo anekdoto in nadaljeval:

"Ko sem vstopil v našo garderobo na Santiago Bernabeuu, sem zagledal objokanega Carla. Ostala sva sama nekaj minut, ko mi je zaupal, da ne želi, da odidem iz Reala. Dejal je, da me zelo spoštuje in me ima zelo rad, toda morate razumeti, da sem nekaj dni pred tem že obljubil vodstvu Uniteda, da lahko v prihodnje računa na moje usluge. Čeprav me je v tem trenutku "prijelo", da bi spremenil prvotno odločitev o selitvi, sem vendarle ostal dosleden in odšel v Manchester. Te njegove solze ob mojem slovesu povedo vse o osebnosti Carla Ancelottija."