
Diogo Jota (1996 – 2025) in Andre Silva (2000 – 2025)
V noči na četrtek je v prometni nesreči življenje izgubil nogometaš Liverpoola Diogo Jota. Med prehitevanjem naj bi njegovemu avtomobilu počila pnevmatika, zaradi česar je zapeljal s ceste. Vozilo so zajeli plameni, ki so bili usodni zanj in za njegovega mlajšega brata Andreja Silvo.
28-letnik je bil z bratom namenjen v mesto Santander na severni obali Španije, od koder naj bi se s trajektom odpravila na Otok. Za tak način potovanja sta se odločila, saj so zdravniki Joti po operaciji pljuč odsvetovali letenje, tako da se je preventivno poslužil potovanja z avtomobilom.
Jota, ki je za seboj pustil tri otroke in ženo, s katero sta se poročila dva tedna pred smrtjo, je nase prvič opozoril pri 20 letih in si prislužil prestop k Atletico Madridu. Tam priložnosti za dokazovanje ni dobil, sta pa bili uspešni njegovi posoji pri Portu in Wolverhamptonu, kamor se je leta 2018 preselil za 14 milijonov evrov. Po dveh fantastičnih sezonah so ga opazili pri Liverpoolu in zanj odšteli 45 milijonov, Jota pa je z redsi osvojil angleško prvenstvo, FA pokal in dva ligaška pokala. Bil je tudi pomemben del portugalske reprezentance, s katero je dvakrat osvojil Ligo narodov.
Njegov štiri leta mlajši brat je kratko kariero preživel na Portugalskem, kjer je v mladinskem pogonu nosil dres Porta, v članskem nogometu pa največji pečat pustil v dresu Penafiela, ki nastopa v drugi portugalski ligi. O povezanosti bratov veliko pove tudi eden izmed intervjujev, ko je Jota prejel vprašanje, katerega nogometaša najraje gleda. Odgovor je bil kratek in jedrnat: "Mojega brata."

Nikola Pokrivač (1985 – 2025)
Jota in Silva pa nista osamljena primera vrhunskih nogometašev, ki sta v tem letu življenje izgubila v prometni nesreči. Podobna usoda je aprila doletela tudi dolgoletnega hrvaškega reprezentanta Nikolo Pokrivača, ki je bil udeležen v trčenje štirih osebnih avtomobilov v Karlovcu.
Hrvaški vezist je tekom kariere igral za Dinamo Zagreb, Monaco, Salzburg in Rijeko, za hrvaško izbrano vrsto pa zbral 15 nastopov. Bil je v ekipi, ki je nastopila na evropskem prvenstvu leta 2008 v Avstriji in Švici. Najbolj trofejno obdobje v karieri je imel v dresu Dinama, s katerim je osvojil štiri naslove prvaka in tri pokalne lovorike.

Christian Atsu (1992 – 2023)
Christian Atsu je življenje izgubil za posledicami potresa, ki je najbolj prizadel Turčijo in Sirijo. Hatayspor, kjer je takrat igral Atsu, je po potresu sporočil, da je ganski reprezentant pogrešan, nato pa so turški in otoški mediji poročali, da so poškodovanega Atsuja rešili izpod ruševin.
A informacije so bile nepravilne, iz njegovega kluba so sporočili, da so poskušali priti v stik z njim, a ga ni bilo v bolnišnici, saj je prišlo do zamenjave identitete. 10 dni kasneje so reševalci potrdili, da so našli nogometaševo truplo.
Atsu si je ime ustvaril v dresu Porta in si leta 2013 prislužil prestop v Chelsea. Največji pečat je pustil v dresu Newcastla, med drugimi pa v Evropi igral še za Everton, Bournemouth, in Malago.

Emiliano Sala (1990 – 2019)
Emiliano Sala je 21. januarja 2019 letel iz Francije proti Walesu, kjer naj bi podpisal pogodbo s Cardiff Cityjem, kateremu naj bi se za 17 milijonov pridružil iz Nantesa. Lahko turistično letalo, na katerem je bil poleg njega le pilot, je izginilo nad Rokavskim prelivom, sledila pa je uradna iskalna akcija, ki je bila po treh dneh končana. Družina nogometaša je ob pomoči številnih donacij čez nekaj dni nadaljevala z iskanjem letalskih razbitin s pomočjo zasebnikov. Ti so letalo našli, policija pa je identificirala truplo in potrdila, da gre za pogrešanega nogometaša.
V Argentini rojen italijanski nogometaš je večji del svoje kariere preživel med francosko elito, kjer je štiri leta nosil dres Nantesa. Na 133 tekmah je zabil 48 golov in dodal 13 podaj, težko pričakovane selitve v Premier ligo, kjer naj bi Cardiffu pomagal v boju za obstanek, pa žal nikoli ni dočakal.

Jose Antonio Reyes (1983 – 2019)
Jose Antonio Reyes je življenje izgubil v prometni nesreči blizu Utere, njegovega domačega mesta, ki leži okoli 30 kilometrov jugovzhodno od Seville. Preiskovalci so kasneje potrdili, da je nekdanji član številnih španskih velikanov, ki je igral tudi v Angliji ter na Kitajskem in Portugalskem, vozil vsaj 220 km/h, več kot 100 km/h nad dovoljeno hitrostjo.
Desni krilni napadalec je v dresu španske reprezentance odigral 21 obračunov. Največji pečat je pustil v dresu Seville, kjer je dolga leta nosil kapetanski trak in odigral 252 tekem, sicer pa je navduševal še za Atletico Madrid, Real Madrid, Arsenal in Benfico.

Davide Astori (1987 – 2018)
Davide Astori je umrl v hotelu La di Moret v Vidmu, kjer je Fiorentina čakala na tekmo z Udinesejem. Obdukcija je pokazala, da je kapetan Fiorentine v spanju umrl zaradi zastoja srca.
Astori je celotno kariero preživel v domovini, kjer je največji pečat pustil v dresih Cagliarija in Fiorentine. Omenjena kluba sta po njegovi smrti upokojila številko 13, ki jo je branilec tekom svoje kariere nosil na hrbtu. Igral je tudi za Romo in Milan ter 14-krat oblekel italijanski dres.

Cheick Tiote (1986 – 2017)
Cheick Tiote se je zgrudil med treningom na Kitajskem, kjer je igral za tamkajšnjo ekipo Beijing Enterprises. Zdravniki so kasneje potrdili, da je prišlo do srčnega zastoja.
Vezist iz Slonokoščene obale, ki je za reprezentanco vknjižil 55 nastopov in leta 2015 osvojil afriški pokal, je svoje nogometno znanje sprva pilil na Nizozemskem in v Belgiji, nato pa leta 2010 prestopil k Newcastlu. Za srake je v dobrih šestih letih vknjižil 156 nastopov, močno pripomogel k njihovi vrnitvi v Premier ligo, nogometnim navdušencem pa se je v spomin vtisnil s svojim edinim zadetkom v dresu Newcastla, ko je iz velike razdalje s fantastičnim volejem zabil za končni izid 4:4.

Damjan Marjanović (1996 – 2016) in Zoran Baljak (1995 – 2016)
Čez slab mesec bo minilo devet let, odkar je prometna nesreča v Mariboru slovenski nogomet zavila v črno. Mariborčani so se takrat pred zahtevnimi evropskimi tekmami pripravljali v Rogozi, manjšem kraju v bližini Maribora. Dopoldanski trening so opravili tudi člani B-ekipe, ki so se zatem vračali domov. Pot je bila usodna za štiri člane kluba, dva sta v prometni nesreči izgubila življenje. Silovito trčenje, v katerem je vozilo ob trku s semaforjem presekalo na pol, je končalo življenji Damjana Marjanovića in Zorana Baljaka.
V avtomobilu sta bila še Ljubomir Moravac, ki je bil težje poškodovan, in Žiga Lipušček, ki jo je odnesel brez hujših poškodb in v vlogi kapetana latvijskega prvoligaša RFS-ja še danes igra nogomet tako zase kot tudi za prijatelje, ki jim je bilo to odvzeto.