Ljubljanski stadion je bil za obračun s Kosovom razprodan že pred nekaj tedni. Vsem bi moralo biti jasno, da za to niso zaslužni slovenski navijači. Scenarij, po katerem bi na tribunah največjega stadiona v državi prevladovali gostujoči navijači, so skušali na NZS preprečiti s tem, da so na vse domače sektorje prepovedali vnos obeležij Kosova in drugih držav.
Pred tekmo bi NZS težko storila kaj več. V Sloveniji živi številčna albansko-kosovska skupnost. Številni imajo slovensko državljanstvo in po nobenem pravnem aktu jim nakupa vstopnic ne bi mogli preprečiti. Zato je bil ukrep organizatorjev smiseln. Če bi ga seveda upoštevali tudi v praksi ...
Ob našem prihodu v Stožice uro pred začetkom so bile kosovsko-albanske zastave vidne na vseh delih stadiona in še zdaleč ne zgolj v gostujočem sektorju. Pravzaprav bi mu težko sploh rekli gostujoči, saj je za Kosovo v soboto navijala večina od 15.382 navijačev.
Morda bodo varnostne službe in policija poskrbeli, da teh zastav med tekmo vendarle ne bo, smo si zmotno mislili med poslušanjem žvižgov, ko je na ogrevanje pritekla domača reprezentanca. Zaman smo čakali tudi na poziv uradnega napovedovalca, da so tuje zastave prepovedane.
Sčasoma smo spoznali, da so sprejeti ukrepi le prazne črke na papirju. Kosovo je še bolj kot na igrišču prevladovalo na tribunah, kjer so se kljub drugačnim napovedim na široko razprostirale številne neslovenske zastave, ki so jih policisti in varnostniki le nemo opazovali.
"Ko so gledalci že vstopali, so zaradi sprotnega spremljanja dogajanja in spremembe ocene varnostnega tveganja NZS, policija in varnostne službe skupno presodile, da bi strogo izvajanje prepovedi vnosa zastav Kosova na domače sektorje v razmerah visokega čustvenega naboja lahko povzročilo nepotrebne konflikte in eskalacijo," so odločitev pojasnili na NZS.
Dodali so, da za prisotnost obeležij gostujoče reprezentance na domačih sektorjih obstajajo "legitimni razlogi, povezani z varnostjo gledalcev na stadionu". Odgovorni za organizacijo so družno sklenili, da bi bilo dosledno izvajanje posebej za to tekmo sprejetih ukrepov preveliko varnostno tveganje.
Kako je mogoče, da je tik pred začetkom tekme prišlo do nenadne spremembe, ki dogajanja na igrišču resda ne bi spremenila, bi pa slovenskim navijačem in nogometašem vsaj malo olajšala pogled na tribune? So se odgovorni morda ustrašili reakcije tistih, ki bi jim bile zastave (začasno) odvzete, in so zato raje pozabili na ukrepe, ki so jih sami predlagali?
Zagotovo pa sramotna podoba na tribunah ni zgolj krivda nogometne zveze. Še lani poleti 25 tisoč vstopnic ni bilo dovolj, da bi zadovoljilo apetite vseh Slovencev, ki so rekordno romali v München na tekmo s Srbijo. Dobro leto in nekaj skromnejših predstav kasneje je stanje duha okoli reprezentance diametralno nasprotno.
Jan Oblak je v soboto 82. oblekel slovenski dres in bil – zagotovo prvič – na lastnem dvorišču izžvižgan. Tudi med naznanitvijo začetnih enajsteric smo ob slovenskih imenih lahko slišali pravo salvo žvižgov.
Slovenski navijači so hitro pozabili na nogometaše, s katerimi je prejšnje poletje dihala celotna država. Če bi junija razgrabili pakete vstopnic za tri kvalifikacijske tekme, tako kot so lani vstopnice za turnir stare celine, potem kosovske prevlade na tribunah Stožic ne bi bilo.
Tako pa je sobotni večer prinesel boleč opomnik, da kult reprezentance obstaja le, ko naši nogometaši blestijo. Generacija, ki nam je pričarala nepozabno poletje v Nemčiji, bi si zaslužila več. Jaka Bijol je po tekmi povedal: "Ko smo gradili to zgodbo, smo za Stožice rekli, da so naša trdnjava. Tako zaključiti kvalifikacije za svetovno prvenstvo je res žalostno."
Ne samo zaradi rezultata ...
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.