Ni ideje, ni igre, ni energije – Olimpijin evropski začetek razočaral

Čeprav je bil neugodni Kairat vse prej kot naiven tekmec, izpad v prvem krogu ostaja neuspeh. Kazahstanci so v Stožicah izvlekli remi (1:1), na domačih tleh pa so brez večjih težav slavili z 2:0. 

Ljubljančani so na povratni tekmi prikazali bledo, celo zaskrbljujočo predstavo. V napadu brez prave ideje, brez udarca na nasprotna vrata, v obrambi nezanesljivi – in kar je morda najhuje: brez energije, ki bi zaznamovala resnega evropskega kandidata.

V ospredju kritik se je po tekmi znašel vratar Gal Lubej Fink. Pred dvema mesecema tretja izbira, zdaj pa nepričakovano prva na evropskem prizorišču, kjer je pritisk še toliko večji. Napaka pri prvem zadetku mu je povsem zbila samozavest, kar se je močno poznalo v nadaljevanju. 

A ne pozabimo, Lubej Fink ni kriv, da je pristal v tej vlogi. Poškodba Matevža Vidovška in nerazumna posoja Denisa Pintola v Primorje sta ga pahnila v situacijo, na katero še očitno ni bil pripravljen.

Napad Olimpije je bil brez udarca na nasprotni gol, kar je zgovoren podatek. Še najlepšo (in edino) priložnost je imel v drugem polčasu Alex Tamm, ki pa je iz ugodnega položaja grdo zgrešil. Olimpiji je primanjkoval kreator, igralec z idejo. Agustin Doffo in Peter Agba sta disciplinirana in zanesljiva v obrambi, a ideje in kreativnosti – tiste iskrice – nista prinesla.

V lanski sezoni so se zeleno-beli zanašali na individualno kakovost Raula Florucza, ki je pogosto sam odločil tekmo, po njegovem odhodu pa Olimpija (še) nima igralca, ki bi znal sam prelomiti tekmo. Navijači so upali, da bo to vlogo prevzel Dimitar Mitrovski, za katerega so Ljubljančani odšteli rekordno odškodnino, a trener Jorge Simao ga je na povratni tekmi posadil na klop, potem pa mu je ponudil priložnost, ko je bilo že prepozno.

Portugalec Simao je v obeh tekmah eksperimentiral in pogosto ubral napačno pot. Povsem zgrešena je bila odločitev, da je na levo stran obrambe postavil Alexa Blanca, sicer krilnega napadalca ali napadalnega vezista, ki velja za igralca s potezo več, z napadalno domišljijo. A svojih kvalitet seveda na levem bočnem položaju ni mogel izkoriščati.

Nenavadna je bila tudi odločitev, da je pri zaostanku z 0:2 iz igre vzel napadalca Tamma in vanjo poslal branilca Manuela Pedrena, ki se je v napadu pričakovano izgubil.

Da je zmanjkalo napadalnih možnosti? Morda, potem ko je v igro poslal Ivana Durdova, Antonia Marina in Mitrovskega. A vsaj poskus z mladim Mateom Aćimovićem bi bil bolj naraven. V ljubljanski zasedbi so še vedno formalno aktivni člani moštva Nemanja Motika, Reda Boultam in Admir Bristrić – vsi nogometaši, ki bi v tovrstni tekmi lahko napravili razliko. A so jih pri Olimpiji očitno že prečrtali.

Olimpija je sezono začela z izpadom, a sezona je dolga, slab uvod pa je lahko pogosto zavajajoč. Kljub vsemu pa mora biti ta poraz alarm za resen razmislek – o kadrovski politiki, o selekciji ekipe in o tem, ali portugalski trener Simao res razume, kaj potrebuje slovenski prvak.

Nihče ne pričakuje popolnosti v juliju, toda temelji, ki jih zdaj postavlja Olimpija, so nevarno majavi. To ne pomeni, da se ne morejo utrditi – pomeni pa, da bo treba precej več kot zgolj iskanje alibijev.