'Panathinaikosu zgodovine ne more vzeti nihče!'

Panathinaikos je velik klub, ne zgolj v grških okvirih. Leta 1971 je prišel vse do finala najmočnejšega evropskega klubskega tekmovanja, ob tem je še dvakrat prišel do polfinala. Dvajsetkrat je bil grški prvak, a nazadnje pred dvanajstimi leti. 

Staro slavo bo zdaj lovil tudi s pomočjo Andraža Šporarja: "Zelo vesel sem za ta prestop, odpiram novo poglavje, upam, da bo zelo zelo uspešno," pove 28-letnik, ki se veseli tudi skorajšnjega snidenja z navijači: "To je bil tudi eden od razlogov, zakaj sem prišel. Zelo so čustveni, ne zgolj pri nogometu, tudi pri košarki. /.../ Če bomo povezali nekaj dobrih tekem, bo na stadionu gorelo. Dobesedno. To pa imam rad."

V slačilnici Panathinaikosa bosta Ljubljančanu družbo delala še Benjamin Verbič in Adam Gnezda Čerin, ni naključje, da imajo vsi istega zastopnika, in sicer Amirja Ružnića: "Se družimo, seveda. V mesto ne hodimo, igralci se zadržujemo v južnem delu Aten. Šli smo na en sprehod, to je to, saj so temperature previsoke za kar koli drugega. Tam okoli 35 do 36 stopinj Celzija je. Se bolj zadržujemo v hotelskih sobah in na treningih."

Obžaluje, da so se trije slovenski klubi v enem samem večeru poslovili od sanj o nastopu v Konferenčni ligi. V tej bodo zeleni nastopali v prihodnji sezoni, jasno, če jim bo uspelo prek kvalifikacij. O reprezentanci zaenkrat še ne razmišlja, saj so tekme Lige narodov šele v drugi polovici septembra. Na zadnjem obračunu, proti Srbiji, je v drugem polčasu igral skupaj z Benjaminom Šeškom, ki ga mediji iz dneva v dan selijo v bogate evropske klube: "Šeška poznam iz reprezentance, vem, da ima glavo na pravem mestu. /.../ On je napadalec, napadalci delujemo po intuiciji. Naj se odloči, kakor čuti. Če bo v Salzburgu ostal še eno leto, super. Če bo šel kam drugam, super. Če bo podpisal za koga drugega, pa za Salzburg kot posojen igralec igral še eno sezono, spet super. Kakor koli se bo odločil, za tem mora stati. In trdo delati."  Več pa le en klik stran.