Poleg Francije o bojkotu SP razmišlja tudi Nemčija

Letošnje svetovno prvenstvo, ki se bo začelo 11. junija, bodo gostile Združene države Amerike, Kanada in Mehika, kar 78 od skupno 104 tekem pa bo odigranih v državi, ki jo vodi Donald Trump. Ta je v začetku meseca zagrozil, da bi Združene države Amerike lahko zavzele Grenlandijo, ki jo nadzira Danska, in s tem razburil številne države stare celine ter njihov politični svet, ki temu problemu trenutno posveča veliko pozornosti.

Politične napetosti so pripeljale tudi do pogovorov o prihajajočem mundialu, kot prva pa je v povezavi z bojkotom turnirja zaradi Trumpovih političnih potez spregovorila francoska ministrica za šport Marina Ferrari: "Takšna odločitev ni nemogoča. To bi bil precedens brez primere in novo poglavje v svetovni politiki in športu nasploh. Ves čas spremljamo dogajanje po svetu oziroma v Združenih državah Amerike. Naša odločitev se lahko hitro nagne na eno ali drugo stran."

Francozi se v tem trenutku naj ne bi nagibali k bojkotu, Nogometna zveza Danske pa je sporočila, da se zaveda trenutne napete situacije. Slednji z bojkotom za zdaj ne morejo groziti, saj si še mesta na mundialu niso zagotovili. Play-off jih čaka ob koncu marca, najprej se bodo pomerili s Severno Makedonijo, v primeru uspeha pa se bodo za mesto na 23. nogometnem svetovnem prvenstvu udarili z zmagovalcem para Češka – Irska.

Kot zadnji so se omenjenega problema dotaknili Nemci, natančneje podpredsednik Nemške nogometne zveze Oke Gottlich v pogovoru za nemški časopis Hamburger Morgenpost. "Sprašujem se, kdaj bo čas, da konkretno razmislimo o bojkotu in se podrobno pogovorimo. Po mojem mnenju je ta čas že prišel," je uvodoma povedal Gottlich, ki se je pri podajanju svojega argumenta navezal na bojkot olimpijskih iger leta 1980, ki so ga vodile Združene države Amerike po invaziji Sovjetske zveze na Afganistan.

"Kakšne so bile utemeljitve za bojkote olimpijskih iger v osemdesetih? Morebitna grožnja je zdaj večja kot takrat. O tem je potrebno razpravljati," je še dejal Gottlich.