Na nogometnem igrišču v baranjski občini Jagodnjak se je odvil nenavaden dogodek. Hrvaška policija je med tekmo aretirala 37-letnega srbskega nogometaša B. J. iz Somborja, ki nastopa za nižjeligaški klub Jovan Lazić iz Bolmana.
Po navedbah Dokumentacijsko-informacijskega centra Veritas, piše pa tudi svelej dobro obvešleni net.hr je bil povod za ukrep objava na Facebooku z 4. septembra. Nogometaš je v zgodbi (storyju) delil fotografijo Ratka Mladića, ki je bil pravnomočno obsojen za vojne zločine. Čeprav fotografiji ni dodal besedila in je bila vidna le 24 ur, je sprožila odziv hrvaških oblasti.
Igralec nima hrvaškega državljanstva, v zadnjih letih pa je redno prihajal iz Srbije na treninge in tekme. Prve težave je imel že 13. septembra, ko je ob poskusu prehoda meje prejel enodnevno prepoved vstopa v državo in opozorilo policije glede objav na družbenih omrežjih.
Kazen, sodni postopek in izgon
Teden dni pozneje je v Hrvaško pripotoval prek Madžarske, da bi za svoj klub nastopil na tekmi druge županijske lige proti Bilju. Na igrišče je vstopil v 28. minuti, še piše net.hr vendar srečanja ni končal. Na začetku drugega polčasa so na stadion prišli policisti in ga prijeli, medtem ko je sedel na rezervni klopi. Dogodek se je odvil pred soigralci, člani strokovnega štaba in gledalci.
Že naslednji dan ga je občinsko sodišče v Osijeku spoznalo za krivega kršitve javnega reda in miru ter mu izreklo denarno kazen v višini 1.500 evrov. Po plačilu globe je bil izpuščen na prostost, policija pa mu je nato izročila odločbo o izgonu in trimesečni prepovedi vstopa na območje Evropske unije. Še isti večer se je, kot dodaja net.hr vrnil v Sombor.
Klub se je od objave distanciral
V klubu Jovan Lazić Bolman so se od nogometaševe objave javno ogradili. Poudarili so, da klub združuje ljudi različnih narodnosti in veroizpovedi ter zagovarja skupnost, strpnost in medsebojno spoštovanje. Ob tem so dodali, da ne morejo vplivati na zasebne objave svojih članov, zato se od takšnih ravnanj odločno distancirajo. Klub je navijače in člane pozval k spodbujanju pozitivnih vrednot ter zavračanju vseh oblik diskriminacije.
Ratko Mladić je bil general in poveljnik vojske Republike Srbske med vojno v Bosni in Hercegovini v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) ga je leta 2017 spoznalo za krivega genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, vključno z vlogo pri genocidu v Srebrenici in obleganju Sarajeva. Zaradi teh dejanj je bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen, njegovo ime pa je v regiji tesno povezano z najhujšimi grozodejstvi med razpadom Jugoslavije.
Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) je bilo posebno sodišče Združenih narodov, ustanovljeno leta 1993 za pregon oseb, odgovornih za hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava na ozemlju nekdanje Jugoslavije po letu 1991. Sodišče s sedežem v Haagu je bilo ključno za vzpostavitev pravne odgovornosti za vojne zločine, saj je bilo prvo mednarodno sodišče po nürnberških procesih, ki je sodilo za genocid in druge zločine, s čimer je pomembno prispevalo k razvoju mednarodnega kazenskega prava.
Kršitev javnega reda in miru je pravni izraz za vedenje, ki moti normalno delovanje družbe, ogroža varnost ljudi ali žali dostojanstvo državljanov. To lahko vključuje različne oblike neprimernega ravnanja, kot so pretepi, hrup, vandalizem ali javno izražanje sovražnega govora, ki bi lahko sprožilo nemire. Države imajo za te prekrške določene zakone, ki policiji omogočajo ukrepanje, da se ohrani stabilnost in varnost v javnem prostoru.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.