Prve težave so se pojavile med zadnjim reprezentančnim zborom, ko se je počutil slabo tik pred tehničnim sestankom pred prijateljsko tekmo Romunije in Slovaške (0:2), ki se je ni udeležil. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je v petek doživel srčni napad, od katerega si ni več opomogel.
Mircea Lucescu je umrl le nekaj dni po koncu svojega drugega mandata na klopi romunske reprezentance. Reprezentanco je zapustil po neuspehu v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, potem ko je izgubil proti Turčiji (0:1). Na selektorsko mesto je bil imenovan avgusta 2024.
Zdravniki naj bi mu sicer že večkrat svetovali, naj zaradi zdravstvenih težav preneha s trenerskim delom.
Kariera, kronana z uspehi
V svoji karieri je osvojil 37 lovorik, s čimer se uvršča na tretje mesto večne lestvice trenerjev po številu osvojenih naslovov, za Sirom Alexom Fergusonom in Pepom Guardiolo.
Najpomembnejši mejniki njegove kariere so povezani z ukrajinskim Šahtarjem iz Donecka, ki ga je povsem preoblikoval. Z njim je osvojil osem naslovov ukrajinskega prvaka ter pokal UEFA leta 2009.
Pomemben pečat je pustil tudi v turškem nogometu, kjer je z Galatasarayem in Bešiktašem osvojil naslove državnega prvaka, z Galatasarayem pa leta 2000 tudi evropski superpokal.
V Romuniji je naslov državnega prvaka osvojil z dvema kluboma, Dinamom in Rapidom iz Bukarešte.
V svoji trenerski karieri je vodil Corvinul, Dinamo, Pisa, Brescia, Reggiana, Rapid, Inter, Galatasaray, Bešiktaš, Šahtar, Zenit Sankt Peterburg, Dinamo Kijev ter turško reprezentanco.
Njegov prvi mandat na klopi romunske reprezentance v začetku 80. let ostaja zgodovinski mejnik romunskega nogometa, pod njegovim vodstvom se je Romunija uvrstila na evropsko prvenstvo 1984, kar je bil prvi nastop "Trikolorov" na zaključnem turnirju evropske konkurence.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.