Navijači Manchester Cityja, ki so bili že med samo tekmo bistveno tišji od Chelseajevih, so Dragao v večini razočarano zapustili tik po zadnjem sodnikovem žvižgu. Ko so njihovi ljubljenci na podelitvi prejemali medalje za drugo mesto, jih praktično ni bilo več, so pa nogometaše Cityja z aplavzom športno nagradili radostno razpoloženi Chelseajevi privrženci, katerih večina je na stadionu, zgrajenem za evropsko prvenstvo leta 2004, ostala še dobro uro po tekmi. 

Pričakovati bi bilo, da so v predstavi varovancev Thomasa Tuchla seveda uživali. A je eden od navijačev, s katerim smo se v poznih nočnih urah pogovarjali v hotelu, razkril, da temu le ni bilo tako. "Razen zadetka v tekmi sploh nisem užival. Preprosto sem bil preveč živčen. Imel sem tisti neprijeten občutek v trebuhu, ko ne veš, kaj se bo zgodilo. Kot da bil pred nečim slabim, a še ne veš, točno čim. Niti jesti nisem mogel. V celem dnevu sem zmogel en majhen sendvič, še dobro, da so imeli pivo," se je smejalo 25-letnemu Harrisonu. 

Med proslavljanjem gola si je poškodoval nogo 
Veselilo ga je tudi dejstvo, da so nekateri lokalni gostinci kljub vladnim zapovedim šli na roko navijačem. "Bili smo v centru mesta, a ni bilo tako živahno kot pred tekmo, ker so lokali zaprti. Še sreča, da so nekateri še vedno točili, čeprav so nas prosili, da se ne zadržujemo pred njihovimi bari," je o dogajanju po tekmi iz središča mesta, v katerem je bilo dopoldan sila pestro, povedal Harrison, ki je bil zadovoljen, ker so podoben posluh za navijače pokazali tudi v hotelu. 

V Porto je pripotoval z bratoma in očetom, vsi so vseživljenjski navijači modrih, skupaj pa so bili na finalnem obračunu že leta 2012, ko je Chelsea v finalu presenetil münchenski Bayern. "Ne vem, zakaj, a takoj, ko sem se prebudil na dan finala, sem pomislil na možne enajstmetrovke. Rekel sem si: 'Samo da jih ne bo.' Ne bi mogel iti še enkrat skozi vse to. Bil sem v Münchnu 2012. Končalo se je srečno, saj veste, ampak vzelo mi je nekaj let življenja," je še povedal šepajoči Harrison, ki si je, kot je povedal, nogo poškodoval med proslavljanjem zadetka Kaia Havertza.

Navijači Chelseaja zaljubljeni v Tima Wernerja 
Čeprav je nemški napadalec tudi na zadnji tekmi sezone prikazal sila skromno predstavo, je bil prava zvezda med navijači. Napevi v njegovo čast so se začeli že na ogrevanju pred tekmo in so se med njenim potekom samo stopnjevali. Zaustavili jih nista niti dve veliki priložnosti, ki ju je nemški napadalec zapravil s povsem ponesrečenima poskusoma v prvem polčasu. 

"Pojemo mu, ker čutimo, da potrebuje pomoč. Videti je, da je izjemen, a mu še ni steklo. Staviti grem, da bo prihodnjo sezono zabil vsaj 30-krat," je med polčasom tekme pojasnjeval Sam, ki ni dvomil, da se bo podpora Timu Wernerju v prihodnosti še izplačala. Harrison pa je imel za pesem, ki je nekajkrat na polčas zadonela s tribun, drugo razlago: "Preprosto gre v uho. Ne pojemo mu, ker bi ga imeli raje od ostalih." 

Navijaška pesem Chelseaja v čast Timu Wernerju: