KOMENTAR: Razprodaja vijoličastega ugleda. A ne na igrišču

Ko je takrat najboljši prijatelj v dar dobil belo-moder dres Porta, s številko 25 in prav tistim priimkom, smo ga vsi opazovali kot sveti gral. Ko je isto ime prevzelo eno izmed vodilnih funkcij v NK Maribor, ki je bil takrat skoraj na 'smrtni postelji', je v mestu zavladalo upanje, zapihal je nov veter. Z imenom so prišli uspehi. Uspehi, ki so za podobna okolja v Evropi ali celo na svetu nepredstavljivi. A hkrati uspehi, ki so ta konec tedna (in to ne prvič), padli v drugi plan. Za marsikoga so celo postali nepomembni.

Od genija do 'državnega sovražnika številka ena'
Zlatko Zahovič je ime, ki bo vedno povezano z nogometno genijalnostjo, neverjetnimi sposobnostmi kadrovanja in včasih celo čudežnimi prijemi na položaju športnega direktorja. A tudi ime, ki bo, tudi zaradi sobotnega dogajanja po tekmi s Krškim, za zmeraj povezano s kontroverznostjo, (ne)premišljenimi in neprimernimi izjavami, ki v javnosti sprožajo gnev, ogorčenje in zgražanje. Tokrat je bilo vse še toliko huje, saj se je vse dogajalo pred 'občinstvom' novinarjem, pred televizijskimi kamerami in, ker se je, recimo temu, zdrs, za razliko od afer 'Šmarna gora' in 'SMS' zgodil izven tako imenovane nogometne 'familije'.

Zahovič je namreč nezadovoljstvo po slabem začetku spomladanskega dela zlil na predstavnika medijev, ob tem pa se dotaknil teme, ki bi, tudi po njegovih merilih, morala biti sveta. Družine. Pa se spomnimo. Pisal se je avgust leta 2012. Večni derbi v Stožicah, domači navijači so se, sicer res na nesramen in neokusen način, z žaljivkami lotili družine Željka Filipovića. "To, kar so si dovolili njihovi navijači, da žalijo družine naših igralcev, je sra-mo-ta!" je takrat dejal športni direktor vijoličastih in pristavil, da morajo biti družine nedotakljive. V soboto je na to pravilo 'pozabil' … Zahovič ni neposredno uporabil besed, ki bi bile samostojno in neposredno žaljive. A bolele nedvomno so. Že tiste, ki s(m)o jih morali poslušati, kaj šele novinarskega kolega, na katerega so bile naslovljene in je pred kratkim doživel tragedijo v najhujši možni obliki. “Besede, kot so tragedija, sožalje in spoštovanje, niso žaljive besede. So spoštljive,” je Zahovič povedal v intervjuju za Večer in v takšnem kontekstu ima seveda prav.

Pa dajmo vse skupaj nekoliko obrniti. Čast, klub in število ena tudi same po sebi niso besede, ki bi v nogometno zanesenemu Štejercu vzpodbudile ponos, pripadnost, občudovanje. A že če jim samo obrnemo vrstni red, je pomen povsem drugačen: En klub, ena čast. Dobimo slogan, za katerim nogometni klub Maribor (včasih bolj, včasih manj) stoji že več kot desetletje.

Zdaj dodajte še možnost, da med izbrane besede (naj so te še tako spoštljive), poljubno vrinete in vključite še kateri koli samostalnik, glagol, veznik, pridevnik ali drugo besedno vrsto. Besede dobijo povsem drugačen pomen, padejo v pozabo. Izjave namenoma ne bom citiral. Večina jo zna na pamet, hkrati pa je povzročila že toliko slabega, da ji je neprimerno in nepotrebno namenjati dodaten medijski prostor.

Kdo vodi moštvo?
Je bilo vprašnje kolega s časnika Večer, ki ga je športni direktor vijoličastih označil za nespoštljivega, hkrati pa novinarja povprašal, koliko je sploh star. Darko Milanič je morda celo najbolj podcenjen trener v zgodovini kluba, kljub temu, da se je podpisal pod nekatere od največjih uspehov. V očeh javnosti nikoli ni pridobil simpatij, ki bi si jih zaslužil. Ko so se slavili uspehi, so bili zato uspešni predvsem igralci in športni direktor, ko se zalomi, je bil takoj kriv trener. Milanič in sodelavci so imeli jeseni precej miru in svoje delo opravili z odliko. Tretjič v zgodovini kluba so moštvo popeljali v skupinski del Lige prvakov in kljub temu prvo polovico prvenstva končali s tremi točkami naskoka pred večnimi tekmeci iz Ljubljane.

Z izjemo derbijev proti Olimpiji in nekaterih evropskih tekem (Zahovič si je zaradi ostrih besed sodnikom po tekmi s Hafnarfjordurjem prislužil sedemmesečno prepoved in je preostanek evropske sezone spremljal s tribune) je na klopi kraljevala naveza Darko Milanič-Saša Gajser. Slednji je na koncu tekme proti Krškemu, na kateri je dve menjavi v 38. minuti opravil kar športni direktor, sedel povsem na koncu klopi. Kaj je eden najbolj pristnih in hkrati, s strani nogometašev, priljubljenih mož v mariborskem strokovnem štabu želel sporočiti, najbolje ve on sam.

Nedvomno pa to ni znak harmonije ne klopi vijoličastih. Harmonije, ki je jeseni žela uspehe tako na slovenskih, kot evropskih zelenicah. Zahovič je tokrat, presenetljivo, sedel na klop že proti Ankaranu Hrvatinom, bil na njej tudi proti Domžalam in, najbolj aktivno, še ob porazu proti Krškemu. Poteza ni prinesla pričakovanega točkovnega izplena, le novinarsko konferenco, ki je pošteno zatresla temelje kluba.

Na potezi je vodstvo
Priznam, v soboto v konferenčni sobi pod vzhodno tribuno Ljudskega vrta nisem bil prisoten. Na žalost, ali pa morda celo srečo. A novinarsko konferenco, ki ima samo na portalu YouTube v manj kot treh dneh več kot 70 tisoč ogledov (!), sem v celoti preposlušal trikrat. Vsakič me je spreletel srh. Na takšen način omenjati osebno tragedijo novinarja športnega časnika Ekipa je nedopustno, nepredstavljivo. Kar se, za razliko od športnega direktorja, ki se ne namerava opravičiti, očitno zavedajo tudi v klubu.

Prvič od začetka mandata, torej leta 2007, mu namreč slovenski prvaki v izjavi za javnost niso stopili v bran. Od njegovih besed so se distancirali, jih obsodili. Sicer neuradno, ampak iz dobro obveščenih virov, smo izvedeli, da je Zahovič že med polčasom na tekmi proti Krškemu napovedal, da bo odstopil, če bodo nogometaši na zelenici Ljudskega vrta izgubili. Zaenkrat ni jasno, če je odstop po porazu tudi ponudil, saj je nato dejal, da svoj mandat (ta naj bi, glede na trenutno pogodbo trajal vsaj do leta 2024) polaga v roke upravnemu odboru. Slednji bo moral oceniti, kaj je pomembneje: (skrhan) ugled kluba ali športni uspehi, ki jih je v Maribor v zadnjih letih prinesel Zahovič?

Ali bodo še naprej tolerirali nesprejemljivo obnašanje prvega kadrovnika kluba ali pa bodo poskušali začeti novo zgodbo? V vsakem primeru mora biti odgovor odločen. Če prerišemo na nogometno igrišče: vsaj rumeni karton z zadnjim opozorilom pred izključitvijo. Sam je večkrat poudaril, da nihče ni večji od kluba. Kako bo klub pokazal, da je večji od njega?