'Salah je najboljši, a Aboutrika je največji', zgodba o egiptovskem čarovniku

"Egiptovski čarovnik" se je rodil 7. novembra 1978 v mestu Gizi na severu Egipta. Svoje prve nogometne korake je naredil pri Tersani, ki je takrat nastopala v drugi egiptovski ligi. Mohamed Aboutrika je že od majhnega izstopal zaradi svojega neomajnega talenta. S svojimi potezami in gibi na igrišču je spominjal na legendarnega Zinedina Zidana, primerjava, ki ga je spremljala tekom celotne kariere.

Po obetavnih začetkih v lokalnem okolju je kmalu naredil korak naprej. V sezoni 2003/04 se je pridružil največjemu egiptovskemu klubu Al Ahlyju, kjer si kruh trenutno služi tudi slovenski reprezentant Nejc Gradišar. V slovitem rdečem dresu je takoj pokazal, za kakšnega igralca gre, ko je na prvih 13 nastopih dosegel kar 11 zadetkov. Z odličnim debijem med egiptovsko elito si je prislužil tudi vpoklic v izbrano vrsto, poteza, ki je za vedno zaznamovala severnoafriški nogomet.

Leto 2006, svetovno prvenstvo v Nemčiji in afriški pokal narodov v Egiptu. Odločilna enajstmetrovka Fabia Grossa v finalu proti Franciji in uspešno izvedena najstrožja kazen Aboutrike proti Slonokoščeni obali. Tekmovanje na domačih tleh je takrat 28-letnika izstrelilo med največje zvezde kontinenta. Faraonom je priboril drugi zaporedni naslov afriških prvakov.

Dve leti kasneje je v Gani svojo državo znova popeljal do finala najpomembnejšega afriškega nogometnega tekmovanja. Na stadionu Ohene Djan v Akri pa je Aboutrika doživel svoj karierni crescendo. V finalu je Egipčanom nasproti stala zasedba Kameruna na čelu z enim izmed najboljših napadalcev v svetovnem nogometu Samuelom Eto'ojem. V 76. minuti je vedno nepopustljivi Mohamed Zidan svoji ekipi priboril žogo in jo poslal proti Aboutriki, ki se je izmuznil svojemu čuvaju. Ta jo je nato hladnokrvno, kot pred dvema letoma, poslal mimo kamerunskega vratarja Carlosa Kamenija in znova poskrbel za slavje na ulicah Kaira in celotnega Egipta.

Poleg reprezentančne slave se je Aboutrika izkazal tudi v dresu Al Ahlyja. V domačem prvenstvu je rdečim vragom pomagal do kar sedmih zaporednih naslovov državnih prvakov. Trikrat je osvojil tudi prestižno afriško ligo prvakov, v kateri Al Ahly še dandanes drži naslov rekorderja z 12 osvojenimi trofejami. Pri največjem egiptovskem klubu je preživel skoraj desetletje in se z zlatimi črkami zapisal v zgodovino afriškega in arabskega nogometa.

Vendar se v očeh Egipčanov njegove veličine ne da meriti s statistiko ali športnimi uspehi. "Salah je najboljši, a Aboutrika je največji," so bile besede egiptovskega nogometnega privrženca, s katerimi se verjetno lahko poistoveti večina države. Aboutrika je imel veliko priložnosti, da bi zapustil Kairo, a tega ni hotel storiti. Kljub konkretnemu zanimanju največjih angleških klubov, v svojih vrstah naj bi si ga želel tudi Jose Mourinho, ko je vodil Chelsea, je ostal zvest svojemu okolju in pomagal dvigniti raven domačega nogometa. Italijanski novinar Gabriele Marcotti ga je označil za "verjetno najboljšega igralca, ki ne igra na stari celini".

Štirikratni egiptovski igralec leta je bil v javnih nastopih velikokrat kritičen do zanemarjanja afriškega nogometa. Nazadnje je komentiral odločitev, da bi se afriški pokal narodov igral na vsaka štiri leta, kar bi pomenilo dvakrat manj kot doslej: "Afriška nogometna zveza učinkovito deluje v prid evropskemu nogometu. To se zgodi, ko se ne zavedaš svoje pomembnosti," je bil brez dlake na jeziku "otrok Gize".

Aboutrika pa je "največji" tudi zaradi svojega obnašanja in moralne drže. V Egiptu že skoraj dve desetletji kroži zgodba o njegovem podaljšanju pogodbe s prvim klubom Tersano. Vodstvo mu je ponudilo višjo plačo kot soigralcu, ki je prav tako podaljševal pogodbo, česar pa "čarovnik" ni mogel sprejeti. Ni verjel, da je vreden več od soigralca, in na koncu sta oba podpisala za isti mesečni znesek.

Mohamed Salah je zagotovo statistično najboljši igralec, ki ga je Severna Afrika kadarkoli imela. A v srcih navijačev ostajajo poteze izven terena, ki so pomembnejše od zadetkov. Po arabski pomladi leta 2011, ko se je končalo obdobje vladanja Hosnija Mubaraka, je bila napetost po celotni državi na vrhuncu. Vsa napetost in sovraštvo v državi sta kulminirala v katastrofi na stadionu Port Said leta 2012, ko je življenje tragično izgubilo 74 ljudi.

Po zmagi Al Masryja so domači navijači vdrli na igrišče in začeli napadati gostujoče privržence, ki jim policija ni želela odpreti izhoda, da bi lahko zapustili stadion. Igralci so skupaj s strokovnim štabom zbežali v slačilnico, iz katere jih je s pomočjo helikopterja rešila vojska. Med napadom je umrlo 72 navijačev Al Ahlyja, 1. februar 2012 pa ostaja eden izmed najbolj tragičnih dogodkov v zgodovini nogometa. Državne oblasti so bile primorane za dve leti suspendirati domače prvenstvo, kar je pustilo dolgotrajen negativni učinek tudi na reprezentanco.

Takoj po tragediji se je Aboutrika protestno začasno upokojil in zapustil Al Ahly. Ob povratku je na dresu nosil številko 72, s katero se je spominjal vseh preminulih. Prav tako je obiskal domove vseh prizadetih družin, ki so tistega usodnega dne izgubile svoje najbližje. "Uno di noi" oziroma "eden izmed nas" je stavek, ki ga lahko velikokrat slišimo na nogometnih tribunah, v primeru Aboutrike pa je to precej natančen opis njegovega značaja. Izstopa tudi zaradi svoje neomajne podpore prebivalcem Gaze, nekaj, kar je v egiptovski javnosti izredno spoštovano.

Salah ima v Maroku priložnost, da svojo izredno bogato kariero dopolni še z lovoriko v dresu reprezentance. Če bi mu to uspelo, bi zgolj še utrdil svoj status enega izmed najboljših afriških nogometašev vseh časov. A obstaja razlika med besedama "najboljši" ter "največji" in egiptovski nogometni navdušenci se tega še kako dobro zavedajo.