Benjamin Šeško je od podpisa pogodbe z Manchester Unitedom odigral tri tekme. Na zelenici je skupno preživel 154 minut, na prvi zadetek oziroma asistenco pa zaenkrat še čaka. Številni so verjeli, da se bo slovenski zvezdnik v statistiko premierno vpisal v sredo, ko so rdeči vragi odpotovali v Cleethorpes, kjer so v drugem krogu angleškega ligaškega pokala igrali proti Grimsbyju, ki sicer nastopa v četrti ligi.
A zadeve se niso odvile po načrtih. Manchester United je po polovici tekme zaostajal z 2:0, obramba je pri obeh prejetih zadetkih reagirala katastrofalno, svoje pa je dodal še vratar Andre Onana, ki je bil pri prvem golu premagan ob bližnji vratnici, pri drugem pa je po predložku zaplaval v prazno in domačinom podaril zadetek. Rdeči vragi so v 75. minuti znižali zaostanek, enajstmetrovke pa je v izdihljajih rednega dela izsilil Harry Maguire.

Videli smo kar 26 strelov iz bele pike. Pri domačih je zgrešil le tretji izvajalec, pri gostih pa je najstrožjo kazen zapravil Matheus Cunha, ki bi v primeru zadetka odločil obračun. Šeško je odgovornost za strel prevzel šele kot deseti, za njim je bil na vrsti le še vratar, nato pa so na vrsto prišli ponovno prvi izvajalci. Tekmo je odločil Bryan Mbeumo, ki je zadel prečko.
"Želim se opravičiti našim navijačem. O predstavi ne morem povedati ničesar. Proti Arsenalu smo izgubili, a bili blizu. Takrat je bilo videti, da se izboljšujemo, potem pa pride takšna tekma. Mislim, da so moji igralci pokazali, kaj si želijo. Ne vem, kaj bi še povedal," je svoje misli po tekmi strnil trener 20-kratnih angleških prvakov Ruben Amorim.

Če portugalski nogometni "strokovnjak" ni vedel, kaj bi povedal, pa lahko pogledamo, kaj pravi njegova statistika. Amorim je na klop Uniteda sedel novembra lani in podpisal triletno pogodbo, rdeče vrage pa je menjava trenerja skupno stala skoraj 25 milijonov evrov.
Za njim je 45 tekem v vseh tekmovanjih, njegovi varovanci pa so bili v tem času neporaženi največ tri tekme zapored (4:0 Everton, 3:2 Bodo/Glimt, 1:1 Ipswich). V angleškem prvenstvu je odvodil 29 tekem, na katerih je zbral vsega 28 točk. V povprečju tako dosega 0,97 točke na tekmo – za primerjavo – njegov predhodnik Erik ten Hag se je od Manchestra poslovil z 1,72 točke na tekmo.
Amorim je poskrbel še za en neslaven rekord. Če odštejemo ekipe, ki so se na novo uvrstile med angleško elito, je 40-letni Portugalec trener, ki je najhitreje dosegel mejnik 15 porazov – za to je potreboval 28 tekem. Ten Hag je do 15. poraza prišel na 53. tekmi, legendarni Sir Alex Ferguson pa je z rdečimi vragi 15. ligaško tekmo brez točk vknjižil na 113. obračunu.

Glede na navedene podatke bi lahko rekli, da je problem Amorim, kar pa ni v celoti resnično, saj so imeli težave že številni trenerji pred njim. Praktično vsi po odhodu Fergusona, ki je mesto trenerja zapustil leta 2013. Veliko o stanju pri Manchester Unitedu pove izjava Joseja Mourinha, ki je pred leti dejal, da je eden največjih uspehov njegove kariere to, da je s klubom končal na drugem mestu Premier lige. Spomnimo, Mourinho je v trenerski karieri osvojil 26 trofej, med njimi sta dve Ligi prvakov (Porto, Real Madrid) in tri angleška prvenstva (Chelsea).
Težave v rdečem delu Manchestra so torej veliko globlje narave, a to je danes že splošno znano. Vprašanje pa je, zakaj se nogometni zvezdniki, ki imajo ponudbe številnih klubov, odločajo za igranje na Old Traffordu, teatru sanj? Sanj, ki jih je nazadnje uresničeval legendarni Ferguson.
Komentar izraža stališče avtorja in ne nujno tudi uredništva 24ur.com.
Eden izmed dejavnikov so finance. Med angleško elito namreč za plače nogometašev več od Uniteda porabijo zgolj njihovi mestni tekmeci, ki se jim je to vrnilo v obliki štirih ligaških naslovov v zadnjih petih letih. Tottenham, ki je lani v finalu Lige Evropa premagal Manchester United, za plače igralcev porabi skoraj polovico manj, še manj pa Newcastle, ki se je močno zanimal za Šeška.
Potem je tukaj tudi zgodovina. Številni nogometaši so odraščali v času, ko je bil Manchester United na vrhuncu. Tako so kot otroci mnogi navijali za ta klub, podpis pogodbe pa jim tako predstavlja uresničitev otroških sanj. Pa je zgodovina res pomembnejša kot sedanjost?

Ne bi bilo pravično, če bi rekli, da se je Šeško odločil narobe. Gre za njegovo kariero, za njegovo življenjsko pot. Treba pa je izpostaviti dejstva. Na mizi je imel pogodbo Newcastla, ki bi mu vsekakor prinesla manj denarja, obenem pa je Newcastle klub, ki v svetovnem nogometu pomeni manj kot Manchester United. Manj, a kljub temu veliko.
Newcastle ima solidno zgodovino, zanje je med drugim 10 let igral najboljši strelec v zgodovini angleške prve lige Alan Shearer, poleg preteklosti pa imajo tudi sedanjost. Imajo trenerja, ki klub vodi že skoraj štiri leta, obenem pa so tudi aktualni zmagovalci ligaškega pokala. To sezono bodo nastopali v Ligi prvakov, od katere je Manchester United trenutno oddaljen svetlobna leta.

In kako bi se Šeško skladal z ekipo? Na kratko, odlično. Je podoben profil nogometaša kot Alexander Isak, ki je minulo sezono sklenil kot drugi najboljši strelec lige, nato pa izrazil željo po selitvi v enega izmed evropskih velikanov. Glavna želja je bil in še vedno je Liverpool, veliko zadev je bilo že dogovorjenih, do prestopa pa ni prišlo, saj Newcastle še ni našel njegovega naslednika.
V teoriji bi bil slovenski nogometaš odlična izbira za novega napadalca Newcastla, kjer so pritiski navijačev in nogometne javnosti veliko manjši, tako da bi imel tudi veliko več časa, da se prilagodi na novo okolje. Realnost pa je takšna, da je izbral Manchester United. Vsekakor je še prehitro, da bi govorili o tem, da se je odločil narobe. Poleg vseh omenjenih stvari je tukaj še dejstvo, da so se rdeči vragi v novo sezono podali s povsem prenovljenim napadom. Šeško, Cunha in Mbeumo bodo vsekakor potrebovali še nekaj časa, da se uigrajo, vprašanje pa je, koliko časa bodo imeli.

Njihovi predhodniki ga namreč niso dobili veliko. Joshua Zirkzee je prišel lani za 43 milijonov in hitro pristal na klopi, pred dvema letoma pa so za Rasmusa Hojlunda, ki je v tem času na Otoku postal tarča posmeha, odšteli kar 78 milijonov. Zdaj se ga želijo znebiti, tako kot so se pred slabimi tremi leti Cristiana Ronalda. Prepričani so bili, da je problem on, da je problem eden najboljših nogometašev v zgodovini. Več kot očitno pa je, da težava niso nogometaši, ampak klub.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.