Neymar ostaja nogometni genij brez največje lovorike

Ko je leta 2010 kot komaj 18-letni čudežni deček potrkal na vrata svetovnega nogometa, je Brazilija verjela, da je našla novega Peleja. Bil je drugačen – neustrašen, izjemno tehnično podkovan, drzen in vedno pripravljen poskusiti nekaj, česar drugi niso upali. Z vsakim preigravanjem, zadetkom in asistenco je rasla vera, da bo prav on tisti, ki bo Braziliji vrnil naslov svetovnega prvaka.

Na domačem mundialu leta 2014 mu je sanje prekinila grozljiva poškodba hrbta, le nekaj dni pozneje pa je Brazilija brez svojega prvega zvezdnika doživela zgodovinski polom proti Nemčiji. Štiri leta kasneje je sledilo razočaranje proti Belgiji. Leta 2022 boleč poraz po enajstmetrovkah proti Hrvaški. Tokrat pa še zadnji udarec – nov prezgodnji konec Brazilije in občutek, da je največja priložnost njegove kariere dokončno splavala po vodi.

Ironično je, da je Neymar dosegel skoraj vse, o čemer sanja nogometaš. Osvajal je domače in evropske lovorike, blestel v dresu Barcelone in Paris Saint-Germaina, postal najboljši strelec v zgodovini brazilske reprezentance ter navduševal milijone navijačev po svetu. Toda v Braziliji uspeha nikoli ne merijo le po rekordih. Merijo ga po svetovnih naslovih.

Njegova zapuščina zato ostaja nenavadna mešanica občudovanja in grenkobe. Bil je igralec, zaradi katerega so ljudje kupovali vstopnice. Nogometaš, ki je z eno potezo obrnil tekmo in z enim preigravanjem dvignil stadion na noge. Bil je umetnik z žogo, eden najbolj nadarjenih igralcev svojega časa. Toda vsakič, ko se bo govorilo o največjih Brazilcih vseh časov, bo ob njegovem imenu ostalo isto vprašanje: kaj bi bilo, če bi le enkrat dvignil zlati pokal?

Nogometna zgodovina pozna številne velikane brez svetovnega naslova. Johan Cruyff, Ferenc Puskás, Alfredo Di Stéfano, George Best in Paolo Maldini so dokaz, da tudi največji niso vedno nagrajeni z največjo lovoriko. Neymar se zdaj pridružuje tej izbrani, a hkrati boleči druščini. 

Morda ga bodo nekateri pomnili po preigravanjih, drugi po zadetkih in rekordih. Tretji po neizpolnjenih pričakovanjih. A eno je nesporno – ko bo nekoč zaključil svojo športno pot, bo ostal eden najbolj nadarjenih nogometašev, kar jih je svet videl v 21. stoletju.

Brazilija bo nekoč znova postala svetovni prvak. Prišli bodo novi junaki in nove generacije. Toda za Neymarja je ta priložnost, kot kaže, za vedno izgubljena.

In prav zato bo njegova zgodba ostala ena najlepših, a hkrati najbolj žalostnih zgodb sodobnega nogometa – zgodba o človeku, ki je osvojil srca milijonov, nikoli pa ni osvojil tistega pokala, ki si ga je želel najbolj.