Svet morda ni enoten. Ko se igra mundial, se mu vsaj približa

Pred letošnjim svetovnim prvenstvom v nogometu se je veliko razpravljalo o državah, kjer prvenstvo poteka. Oziroma predvsem o eni. Ali je bila izbira pravilna ali ni bila? Ali bo Donald Trump s svojo politiko ogrozil največji športni dogodek na svetu? Bodo navijači sprejeli dejstvo, da se bodo morali za podporo svoji reprezentanci odpraviti čez lužo? No, vsaj tisti, ki podpirajo evropske reprezentance. So cene vstopnic previsoke? Bodo stadioni samevali? Je tekem preveč? So tekme ob napačnih urah? Spet velja za tiste, ki smo doma v Evropi. Je svetovno prvenstvo izgubilo del svojega čara?

Delila so se mnenja, tudi tistih, ki jih nihče ni vprašal zanje. Seveda so se iskali tudi favoriti, skušalo se je najti odgovor na vprašanje, kdo bo letos sedel na nogometni prestol. Bodo Argentinci ubranili naslov? Lionel Messi je stvari kaj hitro postavil na svoje mesto. Lahko Brazilci naredijo kaj več? Čeprav njihov začetek ni bil ravno takšen, kot so si ga želeli. Kaj pa Angleži? Samo ne začnite peti "It's coming home" že zdaj, sem prebrala v enem od komentarjev. Počakajmo. Potem so tu še Francozi, Španci, Portugalci in tako naprej, pa seveda še kakšen skriti favorit, ki čaka na svojo priložnost.

Ampak tokrat se bom posvetila nečemu drugemu, tistemu, zaradi česar je svetovno prvenstvo nekaj posebnega. In to so seveda navijači. In če je za zdaj znan vsaj en odgovor na vsa vprašanja, potem je to zagotovo ta, da svet znova diha z nogometom. Teme o politiki, vizah in cenah so zamenjali (med drugim) goli, zgodbe s tribun in tiste daleč okoli stadionov. Zgodbe, ki jih tako lepo napiše samo nogomet.

Oranžne trume iz Nizozemske, ki so svojo slavo doživele že na evropskem prvenstvu v Nemčiji, so znova preplavile prizorišča. Tudi naši južni sosedje so znova pokazali, da jih nobena razdalja ne ustavi. Tako kot ne številnih drugih narodov. Posnetki argentinskih navijačev prihajajo z vseh koncev gostiteljskih mest. Mehičani so še enkrat več dokazali, da znajo ukrasti šov. Pa Angleži in seveda Škoti, ki so na ta dogodek čakali in čakali ... Brazilci radi plešejo in seveda ustvarjajo tisto vzdušje, zaradi katerega je svetovno prvenstvo to, kar je

. In potem se vse skupaj nekako pomeša. Ravno zato ne bomo naštevali vsake države posebej, čisto vse imajo svoje privržence in čisto vsi so del te čudovite poti. In morda je ravno to najlepši del svetovnega prvenstva. Da po nekaj dneh sploh ni več pomembno, kdo prihaja od kod, saj vsi iščejo isto stvar. Dobro tekmo in dobro družbo, ki bo skupaj ustvarila zgodbe, ki jih bodo lahko pripovedovali še leta.

Vsakomur, ki si takšno romanje lahko privošči, bi svetovala, naj denar vloži prav v to. Poleg samega športa je to naložba v nekaj veliko več. V nove kraje, nova poznanstva. In, kot že rečeno, nove dogodivščine. Energija, ki jo kot narod doživiš na drugem koncu sveta, je neprecenljiva, spomini pa ostanejo za vedno. Namreč še nikoli nisem slišala nikogar reči, da mu je žal, ker se je odločil za takšno pot. Sama sem bila že na kar nekaj podobnih in za vsako posebej lahko rečem, da je bilo neprecenljivo. Seveda pa svetovno prvenstvo v nogometu zagotovo doda še tisto nekaj več, nekaj, kar enostavno ne gre zamuditi. Zdaj ali morda ob kakšni drugi priložnosti.

In ravno zato se danes vse tiste razprave pred prvenstvom zdijo nekoliko oddaljene. Dobro voljo še dodatno širijo tudi posnetki iz reprezentančnih baz, ki so ravno tako polni glasbe in plesa.

Takšen dogodek je torej namenjen tudi zabavi, če ne kar predvsem njej. In če ne bodo zgleda dali glavni akterji, kdo ga bo? Zgleda, kako v vse bolj mračnem in pogosto turobnem svetu najti tisto, kar nas dela žive. Kar vliva upanje. Kar prinese nekaj nove energije. In odgovor je bil očitno znan že dolgo, saj svetovno prvenstvo nikoli ni bilo samo nogomet. Svet morda res ni vedno enoten, politika pa morda res vse prepogosto razdvaja. A ko se začne mundial, za nekaj časa v ospredje stopijo druge stvari. In če ima trenutno kdo moč preglasiti vse politične debate, vse dvome in vsa vprašanja, so to navijači. In to je verjetno največja zmaga tega športa.