Superliga - dolgoletne sanje bogatih evropskih nogometnih klubov

Zgodovina poskusov ustanavljanja superlige sega v leto 1998, ko je idejo predlagala športno-marketinška agencija Media Partners. V zadnjih letih je idejo kot "rešitev za evropski nogomet" posvojil predvsem predsednik Reala iz Madrida Florentino Perez, še izpostavlja AFP.

O superligi se je izrekla tudi Slovenija, ki je leta 2022 pred sodiščem EU podprla Uefo in Fifo. Da bi bila superliga slaba za majhne države in njihove nogometne zveze, je v pogovoru za STA junija ocenil predsednik Nogometne zveze Slovenije Radenko Mijatović.

1998 – prvi predlog superlige

Prvi resen poskus ustanovitve delno zaprtega tekmovanja največjih evropskih klubov je oblikovala športno-marketinška agencija Media Partners. Ideja se sicer ni premaknila s papirja, saj je Uefa takoj zagrozila s sankcijami za igralce, ki bi sodelovali v takšnem tekmovanju. Krovna zveza je v odzivu razširila ligo prvakov z drugim skupinskim delom, kar je začelo veljati v sezoni 1999/2000. Format je ostal v veljavi štiri leta.

2009 – Florentino Perez obudil idejo o tekmovanju najboljših

Predsednik Reala iz Madrida Florentino Perez je obudil idejo t. i. evropske superlige, ki naj bi zagotavljala, da bi "najboljši klubi igrali z najboljšim klubi".

18. april 2021 – ducat klubov presenetilo z najavo ustanovitve zaprtega tekmovanja

Dvanajst evropskih klubov je tako rekoč čez noč javno napovedalo ustanovitev lastnega tekmovanja in neposredno izzvalo Uefo in njeno osrednje tekmovanje, ligo prvakov. Med temi je šest angleških prvoligašev (Manchester United, Manchester City, Liverpool, Arsenal, Chelsea in Tottenham) ter po trije velikani iz Španije (Real Madrid, Barcelona in Atletico Madrid) in Italije (Juventus, AC Milan in Inter Milano). Med večjimi klubi, ki se projektu niso pridružili, sta Bayern in PSG.

21. april 2021 – načrti za zaprto ligo padli v vodo

Uefa in Fifa sta napovedali sankcije proti vpletenim v projektu superlige. Proti superligi so se izrekli tudi številni politiki in evropske institucije, sledili so še protesti navijačev. Kot prvi se je projektu odpovedal Manchester City, sledili so drugi angleški klubi ter nato še Atletico Madrid, AC Milan in Inter Milano.

maj 2021 – Uefa napovedala sankcije proti klubom

Uefa je napovedala finančne ukrepe proti devetim klubom, ki so se sprva pridružili projektu in nato od njega odstopili. Še bolj ostre sankcije je napovedala za tri klube (Real Madrid, Barcelona in Juventus), ki so še vztrajali pri ustanovitvi superlige. Napovedane sankcije so bile predmet tožbe, ki so jo snovalci superlige nato sprožili v Španiji. Madridsko sodišče se je obrnilo na sodišče EU za tolmačenje prava EU v primeru.

10. maj 2022 – Uefa sprejela reforme lige prvakov

Izvršni odbor Uefe je potrdil reformo lige prvakov, ki predvideva, da bo od leta 2024 v tem tekmovanju nastopalo skupaj 36 ekip, štiri več kot zdaj. Reformo so sprejeli po več mesecih usklajevanja s številnimi deležniki, tudi Združenjem evropskih klubov (Eca). Uefa je obenem sprejela tudi nova pravila o predhodni odobritvi tekmovanj.

julij 2022 – Slovenija na sodišču EU v primeru superliga podprla Uefo in Fifo

Slovenija je v sodnem postopku na sodišču EU o evropski superligi podprla Fifo in Uefo. Po mnenju Slovenije pravila o predhodnem dovoljenju, sankcijah in športnih pravicah v njunih statutih niso v nasprotju s pravili konkurenčnega prava EU, so za STA povedali viri pri EU.

oktober 2022 – snovalci superlige spremenili taktiko

Snovalci superlige so se odločili za spremembo taktike. Za lobiranje so najeli športno-marketinško agencijo A22, sledila je tudi sprememba taktike, saj je A22 napovedala možnost, da bi bilo novo tekmovanje vendarle odprto. V nadaljevanju je predlagalo projekt z med 60 in 80 klubi v različnih divizijah.

november 2022 – sestanek Uefe z nogometnimi deležniki in agencijo A22

Uefa se je sestala s predstavniki najpomembnejših evropskih lig, sindikatov igralcev in navijačev ter skupaj z njimi potrdila, da so proti oblikovanju superlige ali podobnih projektov izven okvirov zdajšnje nogometne strukture v Evropi. Na sestanek so povabili tudi predstavnike agencije A22.

15. december 2022 – generalni pravobranilec sodišča EU podprl stališče Uefe in Fife v sporu s superligo

Generalni pravobranilec sodišča EU se je v svojem mnenju v sporu pred sodiščem EU postavil na stran Uefe in Fife. "Pravila Fife in Uefe, ki za vsako novo tekmovanje zahtevajo njuno predhodno odobritev, so združljiva s konkurenčnim pravom EU," je zapisal. Pri tem se je močno oprl na evropski model športa in zvezam pri organizaciji športov, ki jih pokrivajo, pripisal vlogo v širšo korist družbe skozi zagotavljanje ciljev, ki izhajajo iz tega modela, predvsem solidarnosti. Mnenje pravobranilca za sodišče EU sicer ni obvezujoče, mu pa v sodbah pogosto sledi.

21. december 2023 – sodišče EU v sodbi potrdi argument tožbe snovalcev superlige o zlorabi monopola krovnih zvez

Sodišče EU je ugodilo snovalcem superlige, da pravila krovnih zvez Uefe in Fife, ki od organizatorjev novih tekmovanj zahtevajo njuno predhodno odobritev, niso skladna s pravom unije. A ob tem dodalo, da ni odločalo o upravičenosti obstoja superlige. Snovalci projekta so pozdravili sodbo in predstavili nov predlog za tekmovanje. Uefa je izpostavila, da so sporna pravila o predhodni odobritvi že zgodovina in da nogometni deležniki ostajajo enotni pri zavračanju superlige.