VAR je v nogometni javnosti že vse od prihoda na travnate zelenice v središču polemik. Mnogi se nad sistemom pritožujejo zaradi obsežnega in dolgotrajnega preverjanja prepovedanega položaja, poleg tega pa tudi na nogometnih obračunih še naprej prihaja do mnogih povsem nerazumljivih sodniških napak.
Tehnologija je bila uvodoma uporabljena septembra 2016 na tekmi nizozemskega pokala med Ajaxom in ekipo Willem II. Naslednje leto so nato začeli sistem uvajati v italijanski in nemški ligi ter v preostalih tekmovanjih širom sveta, odtlej pa je VAR predstavljen že v 61 državah.
Državne lige pod okriljem UEFA-e, ki imajo sistem VAR: Albanija, Anglija, Armenija, Avstrija, Azerbajdžan, Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Francija, Grčija, Gruzija, Hrvaška, Italija, Izrael, Kazahstan, Kosovo, Latvija, Litva, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Rusija, Slovaška, Slovenija, Srbija, Škotska, Španija, Švica, Turčija in Ukrajina.
Švedska je po glasnih nasprotovanjih navijačev tako postala sploh prva, ki je zavrnila uporabo videosodnika. Na Švedskem so klubi namreč vsaj 51-odstotno v lasti navijačev.
"Če sem prav preštel, imamo 18 klubov na najvišji ravni in dva na regionalni, ki se ne strinjajo z uvedbo VAR-a," je dejal predsednik Švedske nogometne zveze (SvFF) Fredrik Reinfeldt.
Nekdanji predsednik švedske vlade dodaja: "Spoštujemo njihovo odločitev. Zato na prejšnjem sestanku predstavniškega odbora nismo predložili nobenega predloga o VAR-u in tega tudi ne nameravamo v prihodnje. Stojim za tem, da se držimo demokratičnih pravil igre."
Reinfeldt je sicer lansko leto govoril, da je VAR prihodnost, toda nato je naletel na neodobravanje nogometne javnosti in si premislil.
Vsekakor je posredovanje videosodnika že v mnogih primerih poskrbelo za spremembo odločitve, ki je pripomogla k večji pravičnosti.
Primer: na tekmi nemške Bundeslige med Bayerjem iz Leverkusna in münchenskim Bayernom je Amine Adli dvakrat prejel rumeni karton za domnevno simuliranje, po ogledu posnetka pa je bilo jasno vidno, da je v obeh primerih šlo za najstrožjo kazen. Lekarnarji so nato na račun VAR-a obe enajstmetrovki uspešno realizirali.
Toda vprašati se velja, kako lahko ob vseh posnetkih in številnih sodnikih še vedno prihaja do tako velikega števila napak tudi na tekmah najvišjega nivoja, kot je Liga prvakov.
Primer: v četrtfinalu elitnega evropskega tekmovanja (sezona 2018/19) je Tottenham izločil Manchester City po zadetku Fernanda Llorenteja. Zadetek pa bi moral biti po besedah sodnika Eduarda Iturralde Gonzaleza razveljavljen, saj je španski napadalec ob tem igral z roko.
"Manchester City je izpadel, ker VAR ni bil primerno uporabljen," je dejal španski sodnik.
KOMENTARJI (33)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.