Za Laro Prašnikar se je vse skupajo začel na nogometni zelenici v rodnem Šmartnem ob Paki, kjer je naredila prve nogometne korake.
"Tu je preskočila prva iskrica in potem sem se s fanti začela poditi za žogo," našemu novinarju Janu Lukaču uvodoma zaupa najboljša slovenska nogometašica zadnjih let, ki je ne tako dolgo nazaj evropske (nemške) nogometne zelenice zamenjala za tiste onkraj Atlantika.
Da si je sploh izborila svoje prvo mesto pod soncem, je morala skozi neizprosno ozko sito v precej močnejši fantovski konkurenci. "Treningi s fanti so mi ogromno pomagali. Tudi pozneje, ko sem bila stara 14, 15 let, sem še naprej trenirala z njimi, kar priporočam vsaki deklici, ko oziroma če se odloči za ukvarjanje z nogometom. Boj za vsako žogo je neizprosen, kar te sčasoma zgolj utrdi," je prepričana 27-letna Štajerka, hči slavnega očeta Bojana Prašnikarja.
"Zaradi očeta Bojana mi je bil nogomet položen v zibelko. Imam tudi starejšega brata, ki sem ga spremljala na praktično vseh njegovih tekmah. Ker pa je bil oče veliko odsoten zaradi dela v tujini, sem se z nogometom spoznavala ravno s pomočjo brata. Tako se je začela moja nogometna pot," pripoveduje članica ameriškega moštva Utah Royals.
"Prehod iz Nemčije v Združene države Amerike je bil kar zahteven. To je povsem drug svet, drugačne navade in nenazadnje tudi igra se drugačen nogomet. Na začetku sem se še malce lovila, nato pa hitro ujela ritem in začela tudi dosegati zadetke. Zdaj lahko rečem, da sem se že povsem udomačila v Utahu," se novega okolja in s tem tudi nove konkurence ni ustrašila slovenska reprezentančna napadalka.
O tem, kako zadovoljna je z napredkom slovenskega ženskega klubskega in reprezentančnega nogometa ter o željah za novo koledarsko leto, je Lara Prašnikar spregovorila v nadaljevanju pričujočega intervjuja (video zgoraj).
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.