Afriško prvenstvo, kjer se je večina zvezd rodila zunaj Afrike

Statistika je zgovorna. Kar 107 igralcev je bilo rojenih v Franciji, sledijo Slonokoščena obala (29), Južna Afrika (28), Egipt (28) in Nigerija (24). Posebej izstopa pariška regija Ile-de-France, kjer se je rodilo več udeležencev turnirja kot v večini afriških držav skupaj.

Eden najbolj izpostavljenih posameznikov letošnjega turnirja je nigerijski napadalec Ademola Lookman, ki se ni rodil v Lagosu ali Abuji, temveč je odraščal v Angliji, šolo pa obiskoval v Peckhamu na jugu Londona.

Njegova pot ni izjema, temveč pravilo. Kalidou Koulibaly, kapetan Senegala, in Sebastien Haller, talisman Slonokoščene obale, sta bila prav tako rojena v Franciji in sta v mlajših letih zastopala francoske reprezentančne selekcije.

Primeri so številni. Komori imajo v kadru 26 igralcev, 25 jih je rojenih v Franciji. Alžirska reprezentanca ima kar 14 nogometašev, ki so odraščali v Franciji, Kamerun 12. Na drugi strani spektra so Egipt, Južna Afrika in Namibija, ki so na turnir pripeljali izključno igralce, rojene doma.

Ob tem se odpira mnogo vprašanj: ali gre za sistemski problem? So domači igralci zapostavljeni? Ali obstaja tveganje za razkole znotraj ekip?

Dr. Gerard Akindes, profesor na univerzah Northwestern v Katarju in v New Yorku ter strokovnjak za afriški šport, je v pogovoru za The Athletic opozoril, da ima pojav globoke zgodovinske korenine. "Ti igralci so migranti druge generacije," pojasnjuje.

Po osamosvojitvah se množične migracije niso takoj začele, a so se okrepile v 70. in 80. letih, ko so številna afriška gospodarstva začela propadati. Francija je zaradi jezika, izobraževalnega sistema in odprtosti postala ena glavnih destinacij.

Nekatere zveze so ta potencial diaspore sistematično izkoristile. Kraljeva maroška nogometna zveza ima mrežo oglednikov po Evropi, selektor Walid Regragui pa je na AFCON vpoklical kar 17 igralcev, rojenih zunaj Maroka.

Sofyan Amrabat in Hakim Ziyech sta igrala za nizozemske mlajše reprezentance, Achraf Hakimi pa je odraščal v Madridu. Regragui je po eni od tekem odločno odgovoril kritikom: "Vsak Maročan je Maročan. Ko obleče dres, je pripravljen dati vse. Jaz sem rojen v Franciji – pa mi nihče ne more vzeti srca za mojo državo."

Podoben primer je Nigerija, katere pohod do polfinala temelji na močni britanski osi. Calvin Bassey, Semi Ajayi, Ola Aina in Ademola Lookman so odrasli v Angliji, a poudarjajo močno povezanost z afriškimi koreninami.

Po podatkih analitične platforme TeamForma je maroška liga najmočnejša v Afriki, a je globalno šele 84., za tretjimi ligami Francije in Anglije.

Pomanjkanje sredstev, slabo upravljanje in izvoz talentov so realnost večine afriških prvenstev. Prav zato obstaja tudi afriško prvenstvo domačih lig, kjer lahko nastopajo le igralci iz lokalnih prvenstev.