Ko je Rusija leta 2018 gostila svetovno prvenstvo, so zahodnjaški mediji pred in po zadnjem sodnikovem pisku razglabljali o moralnih zadržkih, povezanih z gostiteljico tekmovanja. Pozneje je Rusija napadla Ukrajino, njeni klubi in športniki pa niso več dobrodošli na tekmovanjih, ki jih organizira svetovna nogometna organizacija. Ruske reprezentance ne bo na drugem zaporednem svetovnem prvenstvu. Vsi vemo zakaj, če se strinjamo s tem ali ne. Izraelski reprezentanci se ni uspelo uvrstiti na to tekmovanje, čeprav bi bili njihovi nogometaši, za razliko od ruskih, zelo lepo sprejeti v Kanadi, ZDA ali Mehiki.
Nekaj let pozneje so vodilni možje Fife svoje moralne standarde tako drastično znižali, da je tisto, kar je bilo pred štirimi leti popolnoma nesprejemljivo, zdaj mogoče spet sprejemljivo, čeprav se v vsem tem času ni spremenilo absolutno nič. Nesprejemljivo jim je bilo obsoditi to, kar Izrael počne v Gazi, Libanonu, Iranu in na Bližnjem vzhodu nasploh, zato jim bo zdaj mogoče znova sprejemljivo to, kar je Rusija storila in še vedno počne v Ukrajini, čeprav je bilo nekoč popolnoma nesprejemljivo in bodo ruski nogometaši po dolgih letih znova "obstajali". Ko pa država gostiteljica pošilja svoje rakete na ozemlje ene od reprezentanc, ki bodo nastopale na prvenstvu, pa je očitno sprejemljivo popolnoma vse.
Tudi to, da iranski reprezentanti manj kot mesec dni pred začetkom prvenstva ne vedo, ali bodo sploh odpotovali v ZDA. Veliko zaposlenim na iranski nogometni zvezi zagotovo ne bo dovoljen vstop v ZDA, ki jih je uvrstila na seznam članov teroristične organizacije zaradi povezave z iranskim režimom. Smiselno je opomniti, da Rusija leta 2018 ni nobeni reprezentanci in njenim članom ali navijačem prepovedala vstopa v državo. Ravno obratno, ruske oblasti so v času svetovnega prvenstva uvedle sistem, ki je vsem navijačem z vstopnico za eno od tekem dovolil vstop v državo brez vize. V sodobni "zibelki demokracije" ZDA so ubrali drugo pot, nadzor so še bolj zaostrili in vstop v državo še dodatno omejili.
Čeprav tam rakete ne "okrašujejo" nočnega neba, se je na seznamu reprezentanc, ki "niso dobrodošle", znašel tudi Haiti. Navijači reprezentance, ki se je na svetovno prvenstvo uvrstila prvič po letu 1974, ne bodo smeli odpotovati v Boston, kjer bo Haiti odigral tekme skupinskega dela. Državljani Haitija vize za vstop v ZDA ne bodo dobili zaradi "nacionalne varnosti in nadzora nad priseljevanjem".
Po enakih pravilih moralne in etične gimnastike bo palestinska zastava, ki je bila pred štirimi leti na tribunah stadionov v Katarju izjemoma sprejemljiva, zdaj v demokratičnih velesilah zahoda znova popolnoma nesprejemljiva. Enako kot je bila v Katarju nesprejemljiva mavrična zastava.
Žalostno je to, da svet očitno ne more več – če sploh kdaj je lahko – organizirati moralno neoporečnega svetovnega prvenstva. Oziroma ga ne želijo tisti, ki vladajo tistim, zaradi katerih je nogomet postal najpomembnejša postranska stvar na svetu, navijačem. To so tisti, ki denar iz svojih vsako leto bolj siromašnih denarnic včasih nerazumno, a iz ljubezni, potiskajo v nenasiten in požrešen kapitalistični stroj. Isti stroj, ki v vojni vidi zaslužek, v navadnih ljudeh nebogljene in poslušne sužnje, v športu pa le slavo in dobro priložnost za čiščenje svojega slovesa, ki so si ga prislužili z grehov polnim načinom življenja. Kajne, Donald Trump in Gianni Infantino?
Zdaj pa hitro pozabimo na svoje tegobe, dolgove in težka življenja medtem, ko pijemo pivo in se veselimo ob vsakem golu, ki ga je zabil "ta dobri" milijonar. Tisti, ki mora svojo pravo vrednost vedno znova dokazovati pred celotnim svetom in za svoja dejanja na zelenici čuti posledice. Za razliko od tistih, ki so ga sredi poletja odvlekli v Severno Ameriko.
Gianni Infantino je švicarsko-italijanski nogometni funkcionar, ki od leta 2016 opravlja funkcijo predsednika Mednarodne nogometne zveze (FIFA). Pred tem je dolgo časa deloval kot generalni sekretar Evropske nogometne zveze (UEFA). Njegovo vodenje Fife je pogosto predmet razprav, saj se sooča s številnimi izzivi, od reforme svetovnega prvenstva do očitkov o korupciji in etičnih dilemah pri izbiri držav gostiteljic velikih tekmovanj.
Izraz 'najpomembnejša postranska stvar na svetu' je priljubljena fraza, ki opisuje nogomet. Poudarja, da čeprav je nogomet zgolj igra in zabava, ima v sodobni družbi izjemen kulturni, socialni in ekonomski vpliv. Nogomet presega meje športa, saj združuje milijone ljudi, vpliva na nacionalno identiteto in pogosto odraža politične ter družbene razmere v svetu, zaradi česar je postal globalni fenomen.
Sankcije so instrumenti zunanje politike, s katerimi države ali mednarodne organizacije (kot sta ZN ali EU) pritiskajo na druge države, skupine ali posameznike. Njihov cilj je spremeniti vedenje subjekta, ki krši mednarodno pravo, človekove pravice ali ogroža mednarodno varnost. Sankcije so lahko gospodarske (prepoved trgovanja), finančne (zamrznitev premoženja) ali potovalne (prepoved vstopa v državo), kot je omenjeno v primeru iranskih predstavnikov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.