Čeferin o Uefinih spremembah: Razmišljali smo tudi o regionalni in (ali) konferenčni ligi

Izvršni odbor Evropske nogometne zveze (Uefa) je na zasedanju v Ljubljani spremenil sestavo lige narodov. Po novih kombinacijah bo Slovenija v ligi narodov jeseni 2020 namesto v najnižji ligi spet v ligi C. Izvršni odbor je namreč odločil, da bo v ligah A, B in C po 16 reprezentanc, v ligi D pa le sedem. To za najvišjo ligo A pomeni, da bodo v njej še ostale Nemčija, Islandija, Hrvaška in Poljska, med najboljše pa so prišle Ukrajina, Švedska, Bosna in Hercegovina ter Danska. Slovenija, ki je izpadla v prejšnji ligi narodov v skupino D, pa bo po novem spet v ligi C, torej se bo izognila igranju z najnižje uvrščenimi evropskimi ekipami. Pri tem velja trenutni kvalifikacijski postopek. Potrdili so tudi, da bo v sezoni 2020/21 zaživela druga evropska liga, ki so jo poimenovali konferenčna evropska liga.

Člani IO so izbrali tudi gostitelje finalnih tekem lige prvakov. Leta 2021 bo tako odločilna tekma elitnega evropskega klubskega tekmovanja na Zenitovem stadionu v Sankt Peterburgu, ki so ga odprli leta 2017 in sprejme približno 65.000 gledalcev. Rusija je nazadnje gostila finale lige prvakov leta 2008, takrat na stadionu Lužniki v Moskvi. Leto pozneje bo finale gostil München z Allianz Areno (75.000), ta je finale gostila že leta 2012, München pa ga je gostil še v letih 1979, 1993 in 1997. Leta 2023 pa bo finale na londonskem Wembleyju (90.000), ki ga je gostil nazadnje 2013, pred tem pa še 1963, 1968, 1971, 1978, 1992 in 2011. To sovpada s stoletnico odprtja "izvirnega" Wembleyja. Finale te sezone bo v Istanbulu.

Določili pa so organizatorja finala evropske lige in evropskega superpokala 2021. Prvega bo gostila Sevilla, drugega pa Belfast. Znan je tudi prireditelj evropskega prvenstva v futsalu 2022, to je postala Nizozemska. Novost je tudi ta, da bo videotehnologija VAR v sezoni 2019/20 na voljo tudi v izločilnih bojih evropske lige in naprej. Prav tako bo v tej sezoni v finalu lige prvakinj ter na ženskem zaključnem turnirju EP 2021. Predlagali pa so tudi, da vseh 55 članic Uefe ne bi igralo tekme z državami, kjer imajo ženske omejen ali prepovedan vstop na tekme. V zadnjih letih to velja predvsem za Iran in Savdsko Arabijo. "Ne moremo nikomur prepovedati, da tega ne bi počeli, ne moremo biti pa tiho glede tega, da se ne spoštuje osnovnih ženskih pravic," je dejal Čeferin, ki ga je skupaj s člani IO dopoldne sprejel tudi predsednik države Borut Pahor.

Ljubljana, kjer so dopoldne zagnali tudi nov Uefin program Nogomet v Šolah, je sicer drugič gostila zasedanje IO Uefe, prvič pa oktobra 2006, ko je bil predsednik Nogometne zveze Slovenije še Rudi Zavrl.

Otroci med ključnimi elementi Uefine vizije

Že dopoldne se je dogajanje začelo na festivalu na Trgu republike v Ljubljani, kjer so z ekshibicijsko nogometno tekmo zagnali nov Uefin štiriletni program Nogomet v šolah. Čeferin in nekatere nogometne legende, vključno z Luisom Figom, Florentom Maloudajem, Milenkom Aćimovićem in Nadine Kessler, so zaigrali z otroki iz slovenskih, italijanskih, avstrijskih, hrvaških in madžarskih šol. Izjemen zadetek prek celotnega igrišča je tik pred koncem dosegel Figo, ki je zadel s pomočjo prečke (okoli 9:10 na drugem posnetku), tudi sicer pa je bil najbolj oblegan gost v slovenski prestolnici. Ob 11.00 je člane IO Uefe sprejel tudi predsednik države Borut Pahor.

"To, da otroke privabimo k igranju nogometa in uživanju v njem, je ključni elementi v Uefini viziji. In ta nov šolski program bo v tem pogledu pomenil pomemben korak naprej," pravijo pri Uefi, kjer poudarjajo družbeno vlogo nogometa, ki "naj bo dostopen za vse". Prav v šolah se mnogi namreč prvič srečajo z nogometom, še menijo pri evropski zvezi. Njen predsednik Čeferin je projekt ‒ omenjenih 11 milijonov evrov bo namenjenih razvoju in izboljšavi nogometa v šolah ‒ uradno odprl ravno na dogodku pred Parlamentom.

Uefa je pilotni projekt nogometa v šolah, ki je vključeval Albanijo, Azerbajdžan, Gruzijo, Severno Makedonijo, Severno Irsko in Rusijo, uvedla že leta 2017. Projekt je bil uspešen, zato so se pri krovni zvezi odločili, da v to vključijo vseh 55 članic za obdobje od leta 2020 do 2024. Te bodo lahko s projekti, povezanimi s šolo, letno kandidirale za 50.000 evrov.