Reprezentance na letošnjem svetovnem prvenstvu v nogometu so zelo izenačene. Od osmih tekem osmine finala jih je bilo kar šest odločenih po podaljšku ali izvajanju kazenskih strelov. Skoraj zagotovo bo katera izmed zadnjih osmih tekem odločena po kazenskih strelih. Morda celo finale, kar se je zgodilo dvakrat v zgodovini SP.
Enajstmetrovke odločajo o zmagovalcu neodločene tekme od svetovnega prvenstva v Španiji leta 1982. To se je zgodilo štiriindvajsetkrat doslej, vključno z dvema tekmama iz letošnjega prvenstva, ko so ruleto srečno zavrteli Brazilci in Kostaričani. 66 strelov od skupno 223 je bilo neuspešnih. Ugotovimo lahko, da gre za 71-odstotno uspešnost strelcev. Ta rezultat je za kar deset odstotnih točk slabši od rezultata, ki ga strelci dosegajo pri izvajanju enajstmetrovk v vseh ostalih tekmovanjih pod okriljem Mednarodne nogometne zveze (Fifa). Izvajalci kazenskih strelov na svetovnih prvenstvih so očitno pod ogromnim pritiskom. Statistika kaže, da so še pod večjim pritiskom igralci ekipe, ki z izvajanjem enajstmetrovk nastopi druga. Zmagati jim uspe zgolj v 38 odstotkov tekem, kar kaže na veliko prednost zasedbe, ki si pri metu kovanca izbori prvi strel. Uspešnost strelcev, katerih neuspeh pri odločilnem kazenskem strelu pomeni slovo njegove ekipe od tekmovanja, je nizkih 44 odstotkov. Po drugi strani uspešnost strelov naraste kar na 93 odstotkov, ko dosežen gol pomeni tudi napredovanje ekipe.
Tudi mišljenje, da je izvajanje enajstmetrovk manj ugodno za favorite, je bolj kot ne mit. Od leta 1998 je v 13 izvajanjih enajstmetrovk ob koncu tekme kar desetkrat zmagala ekipa, ki je bila na stavnicah favorit pred tekmo. A statistika kaže tudi, da so nekateri narodi bolje pripravljeni na izvajanje kazenskih strelov kot drugi. Nemci na primer, v dosedanjih štirih izvajanjih še niso izgubili, medtem ko so bili Angleži poraženi v vseh treh primerih.

Kam streljati?
Analiza vseh dosedanjih strelov kaže, da so visoki praktično neubranljivi, le štirje, ki so šli proti zgornji polovici gola, niso končali v mreži. Doslej so bili zelo uspešni tudi streli po sredini vrat. Kot zanimivost, vratar Brazilije Julio Cesar je proti Čilu v osmini finala prvi v zgodovini svetovnih prvenstev branil visok strel po sredini. Najbolj pogosti so nizki streli na levo ali desno. Za igralca obstaja malo možnosti, da bo zgrešil celoten gol, a jih po drugi strani vratar veliko lažje doseže. Zanimivo pa je, da vratarji lažje ubranijo strele v smeri desne vratnice kot pa leve. Pravzaprav so bili vsi streli, usmerjeni največ pol metra od leve vratnice, uspešni. Epilog: izbori si prvi strel, meri visoko, ne oziraj se na uspešnost dosedanjih izvajalcev in upaj, da tvoji nasprotniki niso Nemci.

KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.