Uspeh Vipotnika, ki bolj kot ne zagotavlja igranje med elito

Žan Vipotnik je v Swansea prišel, ko je zapustil potapljajočo se barko francoskega Bordeauxa, ki je bil zaradi hudih finančnih težav kaznovan z nazadovanjem v četrto ligo. 24-letnik, sicer rojen v Celju, je svojo nogometno pot začel pri svojem ljubem klubu Mariboru. Nase je med slovensko elito opozoril v sezoni 2022/23, ko je v vijoličnem dresu zabil 20 ligaških zadetkov, s čimer je prejel naziv najboljšega strelca. Odlične individualne predstave takrat še neizkušenega Vipotnika niso bile dovolj, da bi štajerski ponos uspel ubraniti naslov slovenskih prvakov. Dvojno slavje je takrat vzela ekipa ljubljanske Olimpije pod taktirko njegovega kasnejšega španskega trenerja Alberta Riere.

Epizodo v Franciji je nemogoče korektno vrednotiti, saj je imel Bordeaux skorajda nerešljive težave že ob prihodu Vipotnika. Kljub vsej problematiki ob terenu je Slovencu uspelo priti do dvomestnega strelskega izkupička 10 zadetkov, kar je popolnoma spoštljivo. Ob neizbežnem propadu takratnega francoskega drugoligaša je moral rešiti svojo kariero, zatočišče je našel v Walesu pri Swanseaju.

Prva sezona pri labodih se ni izšla po njegovih željah. Ob prilagajanju na nehvaležne otoške zelenice in zahteven tekmovalni ritem je Vipotnik vpisal zgolj sedem zadetkov. Izkupiček, ki ga je letos več kot potrojil. Vipotnik je sezono otvoril v tempu, ki ga je narekoval tudi v nadaljevanju. Na prvih treh ligaških tekmah je dosegel prav toliko zadetkov in poslal jasno sporočilo ostalim napadalnim konkurentom.

Konstantnost je ena glavnih vrlin, ki jih trenerji iščejo pri svojih napadalcih. Sporadični strelski pohodi ekipi ne pomagajo in napadalca ne delajo velikega. 24-letni Štajerec je dosegel novo raven in tempo držal dokaj enak skozi celotno sezono. Na koncu se je ustavil pri številki 23 in bil okronan za najboljšega strelca druge angleške lige. Več golov od Vipotnika ni dosegel noben nogometaš v tretji in četrti ligi, kar še bolj kaže na impresivnost njegovega uspeha.

"Osvojiti zlato kopačko v Championshipu mi ogromno pomeni. V angleški nogometni piramidi je veliko nadarjenih napadalcev in biti eden izmed najboljših je res velik privilegij. Zelo sem ponosen sam nase," je bil pričakovano in upravičeno navdušen nekdanji golgeter Maribora.

A časa za gledanje nazaj in spanje na lovorikah ne bo veliko. Glavno vprašanje, ki se te dni poraja v številnih otoških časnikih, se glasi: Kaj sledi za Vipotnika? Že med zimskim prestopnim rokom je s svojimi predstavami dvignil obrvi nekaterih angleških prvoligašev. Najbolj resno so se zanimali pri West Hamu. Londončani, ki jim resno grozi izpad, so se na koncu odločili za argentinskega napadalca Valentina Castellanosa. Slovenska javnost bi znala v naslednji sezoni med otoško elito spremljati tri Slovence.

K temu kaže tudi zgodovina dosedanjih dobitnikov zlate kopačke Championshipa. Od preureditve tekmovanja, ki ga angleška krovna zveza šteje za trenutno različico leta 2004, je bilo 21 različnih igralcev kronanih s prestižnim nazivom najboljšega strelca druge angleške lige. Od tega jih je 13 takoj v naslednji sezoni igralo med angleško elito. Velik delež jih je gole zabijalo za zmagovalne ekipe in jih je tako v višji rang ponesla naravna tekmovalna progresija.

Tak je bil primer Aleksandra Mitrovića, ki zagotovo velja za enega najbolj smrtonosnih napadalcev angleškega drugorazrednega tekmovanja. Srb je zlato kopačko osvojil dvakrat, posebno zgodovinska pa je bila sezona 2021/22, ko je 31-letnik postavil absolutni rekord Championshipa. Mitrović je dosegel neverjetnih 43 zadetkov za zasedbo Fulhama, ki je pokorila konkurenco in se uvrstila v Premier ligo. Srbski reprezentant je v istem letu z izbrano vrsto zaigral na mundialu v Katarju, kjer je dvakrat stresel mrežo nasprotnikov.

Poleg Mitrovića je naziv najboljšega strelca druge lige do igranja na največjih odrih popeljal tudi Ivana Toneyja. Angleški osrednji napadalec je v sezoni 2020/21 za Brentford zabil 31 zadetkov. Že čez tri leta pa je s svojimi angleškimi soigralci zaigral v četrtfinalu evropskega prvenstva proti Nemčiji. Proti Švici je Toney zadel tudi eno od odločilnih enajstmetrovk v zmagoviti seriji, ki je varovance Garetha Southgata popeljala do polfinala.

Jasno je, da Vipotnika čaka svetla prihodnost. Swansea kljub njegovim pretegom ni navdušil in je sezono končal na 11. mestu, veliko presenečenje bi bilo, če bi Slovenec tudi v naslednjem tekmovalnem letu nosil dres valižanskih labodov. Ali bo naredil korak med otoško elito ali bo odšel v kakšen drug renomiran evropski klub, še ni jasno, vsekakor pa je pomembno, da njegovega uspeha ne vzamemo za samoumevnega. Ob relativno dobri debitantski sezoni Benjamina Šeška v dresu Manchester Uniteda je lahko pozabiti na dosežek Vipotnika. A naj goli enega slovenskega reprezentanta ne zasenčijo zadetkov drugega, na koncu koncev bosta morala za svetlo prihodnost Slovenije oba dobro sodelovati v reprezentančnem dresu.