V 'pajzlu' sredi soseske Moratalaz

Bil je velikonočni ponedeljek in metropola je bila precej prazna, nam je že prvi taksist med vožnjo z letališča takoj razložil, zakaj na cestah ni običajne gneče. Naslednji dan nas je čakalo srečanje z Janom Oblakom, slovenskim nogometnim zvezdnikom, ki je zaradi oddaje Vsi za naše! pristal na enega izmed redkih tovrstnih intervjujev.

Ta večer pa je mrežo svojega Atletica branil v gosteh, na tekmi španskega državnega prvenstva oziroma La lige proti Villarealu, v istoimenskem mestu severno od Valencie. Stadion Metropolitano, domače igrišče Atletica, tako ni prišel v poštev, ker ni šlo za odločilno tekmo, prav tako ni bil organiziran noben večji skupinski ogled, zato smo se morali znajti drugače, če smo želeli sredi Španije doživeti vsaj malo navijaškega vzdušja.  

Naš televizijski novinar Jan Lukač je bil zaradi torkovega snemanja na zvezi s predstavniki soimenjakovega nogometnega kluba, mimogrede pa jih je povprašal še, kje bi si lahko ogledali nocojšnjo tekmo. Naslov, ki so nam ga posredovali, se ni v ničemer ujemal s seznamom najbolj znanih mestnih športnih barov, tudi prihod na lokacijo ni dajal vtisa, da bomo kjer koli naleteli na budno bitje. Nad nami so se dvigovali stanovanjski bloki Moratalaza z osvetljenimi okni, na ulici ni bilo nikogar, tudi vsi trgovinski in gostinski lokali v pritličju so imeli spuščene rešetke. Razen enega.

Stopili smo v majhen prostor s tremi nizkimi mizami in točilnim pultom v obliki črke L, ki je predstavljal središče bivanjskega prostora. Okoli njega je bila zbrana le peščica gostov, toda kakšnih! Da je reprezentančni kapetan legenda v svojem klubu, smo vedeli, saj za barve Atletica iz Madrida mrežo brani že celo desetletje. Zdaj pa smo se lahko tudi na lastne oči in ušesa prepričali, kakšen pečat je pustil med pristaši kluba. Ta si simpatije meščanov deli s slovitim Realom, svojega madridskega ljubljenca pa so si izbrali tudi prišleki iz Srednje in Južne Amerike, ki so v špansko prestolnico prišli iskat boljše življenje.  

Izkazalo se je, da smo prišli v lokal, ki je domača baza navijaškega kluba Peña Atleti Internacional, ustanovljenega leta 2018, ki šteje nekaj deset članov. Victor je denimo iz Čila, Roberto iz Salvadorja, Marcela in Diego sta Kolumbijca. Medtem ko z enim očesom budno spremljajo dogajanje na zaslonu, nam pripovedujejo svoje zgodbe.

Viktor je navijač Atletica postal že na prelomu tisočletja v domačem Čilu. "Všeč mi je bil njihov dres," preprosto pove. Ko je njegova družina leta 2000 obiskala Madrid, mu je prinesla napačnega. Obiskali so namreč stadion Santiago Bernabeu, ki je kraljestvo Reala. Napako je čez čas popravil njegov prijatelj, ki mu je prinesel pravi šal, Atleticov. Ko je nazadnje tudi sam prišel v Madrid, je že prvi dan obiskal stadion Metropolitano, tretji dan je bil na tekmi proti belgijskemu Bruggeu. Kolege, s katerimi pravkar sedi ob pivu, je spoznal januarja lani, ko je na Twiiterju napisal, da išče "latino somišljenike".

Roberto je Atleticov navijač že od malih nog, saj je bil njegov oče velik podpornik tega kluba. "Bil je nekakšna črna ovca, saj se Salvador večinoma opredeljuje bodisi za Real bodisi za Barcelono," pojasni. Kot Atleticov navijač je odpotoval že v Milano, Pariz in na Portugalsko. Sanje pa so se mu uresničile leta 2020, ko je bil priča velikemu slavju ob osvojeni kroni La lige. Nosi dres Antoina Griezmanna, za katerega pravi, da je njegov super junak. Oblaka pa opiše kot neverjetnega vratarja, ki mu zelo "leži" obramba težkih strelov.

Oblakov dres pa nosi Diego, ki nam pripoveduje o letu 2018, ko je bil na tribunah finala Lige Evropa, kjer je Atletico takrat postal prvak. Soseska Moratalaz, ki je polna Atleticovih navijačev, saj od tam prihaja tudi vezist Pablo Barrios, pa mu ni prinesla samo novih prijateljev, ampak tudi srčno izbranko. Tukaj sta se namreč spoznala z Marcelo. "Bila je ljubezen na prvi pogled," si pokimata.

Marcela je Atletico začela podpirati zaradi svojega rojaka: ko je Falcao igral za madridski klub, je bil veljal za enega najboljših napadalcev svoje generacije. Njena ljubezen do kluba pa je nato je še rasla in se razširila tudi na ostalo družino. Poročni sprejem Marceline hčerke je bil v restavraciji pod stadionom Metropolitano, njen vnuček pa je dobil ime ... Jan. Iz žepa hitro potegne mobilni telefon in nam svoje trditve ponazori tudi v slikah. 

Časa za pogovor ni več, saj je treba proslaviti zadetek. Enega so že v prvih minutah tekme, na začetku drugega polčasa pa jih je v rahlo slabo voljo spravilo Villarealovo izenačenje, tik pred koncem tekme pa je rezultat 2:1 večer zaključil po njihovih željah. Izpraznili so kozarce in se odpravili domov, še prej pa so nas zasuli s pozdravi za Jana Oblaka, ki smo mu naslednji dan res opisali, kako goreče oboževalce ima v Moratalazu.