Krilni nogometaš Dinama Mislav Oršić pri 29. letih ni več med najmlajšimi, a je kljub temu ocenjen na 11 milijonov evrov, kar je denimo več, kot znaša skupna vrednost vseh nogometašev Olimpije ali Maribora. Za hrvaškega reprezentanta se je v zimskem prestopnem roku močno ogrel premierligaš Burnley, ki se krčevito bori za obstanek. Ponudil je okroglih deset milijonov, a so Zagrebčani na svoji spletni strani uradno sporočili, da bo Oršić tudi v drugem delu sezone ostal član kluba. 

Poteza, ki zagotovo lepo oriše, kakšne so finančne zmogljivosti serijskega hrvaškega prvaka. Vse skupaj pa postane še bolj fascinantno, če trgovanje najboljših hrvaških klubov primerjamo z vodilnimi ekipami prve lige. 

Aktualni prvaki iz Murske Sobote so ta mesec ostali brez dveh izjemno pomembnih mož. V Ludogorec je Anteju Šimundži sledil slovenski reprezentant in eden od stebrov Murine obrambe Žan Karničnik, na Cipru pa bo kariero nadaljeval najboljši strelec kluba v moderni zgodovini Amadej Maroša. 

Na portalu Transfermarkt sicer ni navedeno, koliko je Mura z njunima prestopoma zaslužila. A že to, da prvi strelec kluba, ki je letos med drugim nastopal v Konferenčni ligi in premagal sloviti Tottenham, sredi sezone okrepi osmo ekipo ciprskega prvenstva, je vse prej kot dober znak. 

Januarja so svojo klubsko blagajno lepo napolnili v Mariboru, kjer so Roberta Voloderja po le pol sezone prodali v ligo MLS in s tem zaslužili skoraj dva milijona evrov. 20-letnik je v Ljudskem vrtu nastopal vsega pol leta, vijolice pa so zanj nemškemu Kölnu plačale sto tisočakov, kar potrjuje, kako dober posel jim je uspel. 

Hrvati v boju za naslov ne prodajajo najboljših

Dejstvo pa je, da ima trenutno vodilni Maribor letos sijajno priložnost, da po treh letih pride do novega državnega naslova. V boju zanj pa je za manj kot dva milijona ostal brez svoje prve izbire na mestu osrednjega branilca. Za primerjavo, na Hrvaškem so pred drugim delom sezone v realnem boju za naslov prvaka kar štiri ekipe – poleg Dinama še Rijeka, Osijek in Hajduk – niti ena pa sredi sezone ni prodajala svojih prvokategornikov. 

Izjema je le Osijekov Petar Bočkaj, ki je četrto največje hrvaško mesto zapustil za 2,7 milijona, a bo še naprej igral pri naših južnih sosedih, saj je okrepil Dinamo. Prav napet četveroboj pa je verjetno tudi glavni razlog, zakaj so pri Dinamu zavrnili že omenjeno Burnleyjevo ponudbo. 

Pjaca šestkrat dražji od Hentyja

Kako oddaljeni sta si v finančnem pogledu slovenska in hrvaška liga, pa priča tudi seznam najdražjih odhodov iz obeh tekmovanj. Pri nas si prve tri lastijo pri ljubljanski Olimpiji. Ezekiel Henty je v v moskovsko Lokomotivo šel za pet milijonov, Benfica je za Jana Oblaka plačala enega manj, 3,8 milijona pa je švicarski Basel stal Andraž Šporar. 

Na drugi strani se je iz hrvaške lige v tujino za odškodnino vsaj petih milijonov evrov podalo že – verjeli ali ne – 29 nogometašev. Najdražji je bil z dobrimi 29 milijoni Marko Pjaca, ki je poleti 2016 odšel v Juventus. 22,5 milijona je Tottenham odštel za Luko Modrića, pol milijona manj pa so pri RB Leipzigu zapravili za Danija Olma. 

To pa ni bil edini odmeven prestop, v katerega so bili vpleteni biki iz Leipziga. 18,5 milijona so septembra 2020 zapravili za Joška Gvardiola. Za mladega branilca je Leeds United tisto poletje bojda ponudil celo nekoliko več, a so Zagrebčani ponudbo zavrnili, saj so Gvardiola potrebovali v kvalifikacijah za evropska tekmovanja. Hrvaška liga se lahko sicer pohvali z 12 prestopi, vrednimi vsaj 10 milijonov.

• Vsi podatki o zneskih prestopov so vzeti s portala Transfermarkt.