Ernesto Valverde si je še kot 17-letni član Alavesa zaželel fotoaparat, ki mu ga je s Kanarskih otokov prinesel eden od prijateljev. Zanj je odštel 40.000 pezet (okoli 240 evrov), a kot študenta elektrotehnike ga je fotografija takrat zanimala bolj kot hobi. Valverde zdaj, ko je s 54 leti trener Barcelone, priznava, da mu fotografija predstavlja "pomemben del življenja", potem ko je pripravil že nekaj razstav in pred šestimi leti izdal svojo prvo knjigo.
A kljub temu so njegove izjave v vlogi trenerja enega najvplivnejših klubov na svetu omejene zgolj in samo na tekme. Valverde namreč v dobrem letu in pol, kolikor že sedi na klopi Barce, ni pristal na noben intervju, pri dnevniku La Vanguardia pa so ga le uspeli prepričati, a mu morali obljubiti, da bo beseda tekla o fotografiji. To sicer ni nič novega za trenerje Barcelone, ki se vse od slovesa Franka Rijkaarda praviloma niso osebno izpostavljali.
Del nogometa je absurden
"Kot trener sem enak kot fotograf. Zelo sem neučakan, morda še preveč," je v intervjuju za La Vanguardio povedal Valverde. "Nikoli se ne zadovoljim z mojim delom, dobro, recimo, da bežim pred tistim, kar je preveč očitno, a ne od klasičnega, ki se mi zdi dobro. Želim si, da moje fotografije ne bi bile zelo udobne ali ljubeznive. Želim si, da bi bilo moje delo drugačno," je nadaljeval.
"Nogomet je nekaj zelo pomembnega, a ima en del, ki je absurd: dandanes se zdi, da se bo sesul svet in jutri ga moramo spet zgraditi. Narediti dobro fotografijo je kot da bi dobil dobro tekmo. Recimo tudi odlično tekmo. Težko je zmagati tekmo, ej!"
'Spoznal sem, da je smrt fotogenična'
Njegove fotografije so melanholične, priznava trener, čigar domače mesto je Viandar de la Vera v Extremaduri na zahodu Španije. Njegove fotografije so črno-bele in sam pravi, da bi težko zamisli večji užitek, kot so trenutki, ko razvija fotografije.
"Tisti trenutek, ko si v delavnici in vohaš etanojsko kislino, fiksir, razvijalca, ki si ga sam zmešal doma ... Zapreš dostop svetlobi in vklopiš rdečo žarnico, daš papir v posodo in vidiš, kako nastaja podoba, ta trenutek je užitek. Uf ..." je še povedal in ob opazki, da je ponavljajoča se tema njegovih fotografij smrt, dodal:
"Tega se nisem preveč zavedal, a morda to počnem, da odstranim zavest. Spoznal sem, da je smrt fotogenična. Smrt uporabljam, da bi v obraz udaril tistega, ki gleda. O smrti ne razmišljam veliko, razmišljam o tem, kako običajno je, da otroci pokopljejo starše. Imam tri, tako da ..."
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.