Le nekaj ur po tem, ko je Alan Ruschel zapustil bolnišnico, se je brazilski bočni branilec pred mediji spominjal usodnih dogodkov s poleta proti Kolumbiji, ki je vzel življenja večine članov ekipe Chapecoense. Brazilsko moštvo je bilo na poti na prvo tekmo finala južnoameriškega pokala, ko je letalu bolivijskega prevoznika LaMia zmanjkalo kerozina blizu Medellina, strmoglavljenje pa je čudežno preživela le peščica. Ruschel je pred mikrofoni v soboto večkrat planil v jok, a odločno napovedal, da še ni rekel zadnje na nogometnih zelenicah. "Ni besed, s katerimi bi opisal svoje trenutne občutke. V meni se mešajo občutki sreče, ker sem živ in lahko zdaj sedim tukaj, čutim pa tudi veliko žalost, ker sem izgubil veliko reči. Izgubil sem prijatelje," je dejal. "Ne bom se ustavil, slavil bom pokojne, ki so šli živet z Bogom. Storil bom vse, kar je v moji moči, da se vrnem na zelenice. Menim, da bom potreboval še najmanj šest mesecev, da se okrepim."
Ruschel je vse navzoče ganil tudi s spomini na usodni polet in razkril, da ga je smrti rešilo srečno naključje oziroma želja direktorja kluba. "Ko smo presedli v Santa Cruzu, me je direktor kluba prosil, ali se lahko presedem. Sedel sem v zadnjem delu letala z enim od novinarjev ... Nisem se želel presesti, a sem ga poslušal. Nato sem videl (vratarja Jacksona) Follmanna ... Vztrajal je, da se usedem poleg njega. Samo tega se spominjam," je dodal Ruschel, ki je skupaj z Jacksonom Follmannom nesrečo tudi preživel.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.