"Ko se obide pravilo, kot je to, stopimo na spolzek teren, ki lahko ogrozi celoten nogomet. Postavljanje pod vprašaj njegovih temeljnih pravil predstavlja grožnjo temu športu," je Lise Klaveness povedala v pogovoru za Times. "Prvič, do tega sploh ne bi smelo priti. Zdaj je bistveno, da se o tem odkrito spregovori. Vsi vemo, da so na odločitev vplivali zunanji dejavniki in da postopek ni potekal v skladu s predpisanimi pravili," je nadaljevala 45-letna pravnica.
"Zahtevamo, da vodstvo Fife prizna, da je šlo za napako," je dodala predsednica norveške zveze, ki je bila že decembra edina, ki je uradno protestirala proti podelitvi tako imenovane Fifine nagrade za mir, ki jo je predsednik Fife Gianni Infantino izročil ameriškemu predsedniku.
"Ta primer je tako resen in skrb vzbujajoč in upam, da bo spodbudil čim več ljudi, da spregovorijo in se ne bojijo opozarjati na takšne primere," je še dejala Klaveness, ki vodi norveško zvezo od leta 2022. Za Times je povedala tudi, da je "razočarana, vendar ne nujno presenečena" nad pomanjkanjem transparentnosti Fife v tem primeru ter nad tem, da Fifa sploh ni objavila celotne obrazložitve sodbe, ki pojasnjuje njeno sporno odločitev. "Poskus, da bi to zdaj pometli pod preprogo, ne bo uspel," je poudarila. "Preveč trenerjev, igralcev in navijačev je imelo občutek, da ta primer preveč neposredno zadeva sam nogomet."
Folarin Balogun je bil izključen na tekmi osmine finala proti Bosni in Hercegovini, vendar je Fifina disciplinska komisija njegovo kazen za naslednjo tekmo proti Belgiji spremenila v pogojno. Do te odločitve je prišlo po tem, ko je Trump javno pozval Infantina, naj Fifa ponovno preuči rdeči karton, saj se je ta ameriškemu predsedniku zdel "neupravičen". Infantino je sicer zatrjeval, da je komisija neodvisna. Kljub Balogunovemu nastopu je Belgija na koncu gladko izločila ZDA s 4:1.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.