Zakaj je naslednji celjski tekmec v domovini tako osovražen?

Za odgovor se moramo vrniti na prelom tisočletja. V Mozartovem mestu je nogometni primat dolgo držala Austria Salzburg. V svojem zlatem obdobju je trikrat postala avstrijska prvakinja in vmes, leta 1994, igrala celo finale pokala UEFA, ko je izgubila z Interjem.

Nekaj let kasneje je Austria zašla v resne finančne težave. Na robu bankrota ji je na pomoč priskočil lokalni proizvajalec energijske pijače, ki je klub obdržal pri življenju, a za zelo visoko ceno.

Red Bull je najprej poskrbel za navdušenje med navijači Salzburga, ki se mu je v vlogi svetovalca pridružil celo legendarni Franz Beckenbauer. Vendar je bilo navdušenje kratkotrajno. Red Bull je nemudoma spremenil ime kluba, barve dresov in grb, da so ustrezali grafični podobi svojih produktov. Brez da bi o tem obvestili navijače, so nato spremenili še letnico nastanka kluba iz leta 1933 v 2005.

"Red Bull je izhajal iz poslovnega sveta in ekstremnih športov, kjer je občinstvo povsem drugačno kot v nogometu. V navijačih so novi 'šefi' videli stranke, pri čemer se niso zmenili za bogato tradicijo kluba," nam je pojasnil Stefan Wally, dolgoletni navijač Austrie in predavatelj sodobne zgodovine na univerzi v Salzburgu.

Na začetku sezone 2005/2006 so tradicionalni privrženci Austrie s protesti in različnimi javnimi iniciativami skušali nadaljevati tradicijo vijoličnega kluba, a so naleteli na gluha ušesa vodilnih. Sodu je dno izbil sestanek, na katerem jim je vodstvo novega kluba ponudilo, da bi tradicionalno barvo na dresih ohranili z vijoličastim Adidasovim logotipom, vijoličastim kapetanskim trakom in vijoličastimi nogavicami na vratarjevem dresu.

18. septembra 2005, na domači tekmi proti dunajski Austrii (za goste je igral Nastja Čeh, op. a.), je okoli 1500 navijačev na tribunah izobesilo transparent: "Austria vas bo preživela vse," in nato protestno odkorakalo z igrišča. To je bila prelomna točka za nogometno hierarhijo v Salzburgu.

Kmalu zatem je bil ob reki Salzbach ustanovljen nov klub s polnim imenom Sportverein Austria Salzburg. Tudi navijači tradicionalnih rivalov Austrie ga danes štejejo kot edinega pravega naslednika nekdanjega kluba. SV Austria Salzburg danes nastopa v drugi avstrijski ligi. Njen sicer majhen stadion na zahodu mesta je bil razprodan na zadnjih 20 tekmah, sijajno vzdušje lahko vijoličastim zavidajo številni večji in bolj renomirani klubi.

Z Wallyjem smo se pogovarjali tudi o tem, zakaj je prišlo do razdora med navijači, saj so nekateri ostali pri Red Bullu med avstrijsko elito, drugi pa so se odločili, da bodo raje podpirali novoustanovljeni klub, ki je začel na dnu nogometne piramide v sedmi ligi.

"Odvisno je bilo od tega, kako dojemate nogomet," je odvrnil. "Če so vam najpomembnejši športni uspehi in možnost, da v nasprotnih ekipah vidite mednarodne zvezdnike, ste ostali z Red Bullom. Če pa vam je pomembno ohranjanje tradicije, nogometne kulture in nogometa, ki temelji na demokratični ureditvi kluba, v katerem člani soodločajo o prihodnosti kluba, ste se odločili za Austrio Salzburg."

Zanimivo je, da je Austria že v prejšnjem tisočletju igrala pod različnimi sponzorskimi imeni, zato navijači zgolj spremembi imena niso pretirano nasprotovali. Drugače je bilo z menjavo barv in grba.

"Skozi leta smo imeli veliko različnih imen. Toda sponzorji so se zavedali, da je to Austria Salzburg. Z Red Bullom je bilo nenadoma drugače. S spremembo identitete kluba so mislili resno. Ni šlo več zgolj za oglaševanje svoje blagovne znamke, temveč dejansko za Red Bull Salzburg – novo moštvo z novimi barvami ter brez povezave s klubsko zgodovino," je pojasnil Wally.

Od leta 2005 naprej je Red Bull kar 14-krat osvojil domače prvenstvo in šestkrat nastopal med elito v Ligi prvakov. Skozi njegove vrste so šli nekateri največji zvezdniki svetovnega nogometa, denimo Sadio Mane, Erling Haaland in tudi naš Benjamin Šeško.

Nobena lovorika pa za navijače Austrie ne more odtehtati preloma s tradicijo izpred 20 let. Zato je v Salzburgu še vedno veliko takšnih, ki raje kot Red Bull podpirajo lokalnega drugoligaša. Tradicije se pač ne da kupiti ...