Primer Balogun: 'ZDA, bodisi na volišču bodisi na igrišču, želijo pošteno igro'

Spomnimo, na obračunu ZDA z Bosno in Hercegovino je Folarin Balogun prejel rdeč karton zaradi prekrška. Z njim je prejel tudi prepoved igranja na naslednjem obračunu osmine finala proti Belgiji. To bi moralo biti to, Belgijci so se pripravljali na obračun z oslabljenimi domačini, ameriška nogometna zveza pa je stopila v akcijo. Vodilni možje te organizacije so poklicali odvetnike in očitno tudi vodjo delovne skupine Bele hiše za svetovno prvenstvo Andrewa Giulianija. Kmalu zatem je zazvonil telefon v ovalni pisarni Bele hiše in predsednik ZDA je igro telefončkov zaključil s klicem predsedniku Fife in zdaj že skoraj najboljšemu prijatelju Gianniju Infantinu. Tu naj bi se klicarjenje zaključilo in naj bi bili vsi naslednji koraki, ki so vodili k preklicu rdečega kartona, storjeni objektivno in neodvisno.

Tako trdi Infantino. "Pravosodni organi FIFA so neodvisni. Delujejo samostojno, uporabljajo Disciplinski pravilnik FIFA in o primerih odločajo na podlagi veljavnih predpisov ter konkretnih dejstev, ki so jim predložena. Njihova neodvisnost je bistvena za verodostojnost in integriteto nogometa in to je treba vedno spoštovati. Da, o zadevah, povezanih s svetovnim prvenstvom FIFA, se redno pogovarjam s predsednikom Združenih držav, in tudi v tem primeru sem prejel klic predsednika Donalda Trumpa. Odločitve disciplinske komisije FIFA preberem, ko so izdane. Včasih me presenetijo. Včasih se z njimi strinjam, včasih pa ne. Vedno pa spoštujem te odločitve in samostojnost organov, ki jih sprejemajo. Ali nam je posamezna odločitev osebno všeč ali ne, je nepomembno," je v uradnem sporočilu za javnost dejal Infantino, ki je lastno kredibilnost v očeh ljubiteljev nogometa prodal že zdavnaj, zdaj pa je očitno dokončno uničil tudi tisto malo ugleda, ki ga je Fifa ohranila po vladavini Seppa Blatterja.

Predsednik ZDA Donald Trump je po sprejetju odločitve Fifinega neodvisnega organa dejal, da je bilo pravici zadoščeno. "Videl sem to akcijo in jaz sem oseba, ki ima rada šport. To ni bil prekršek. To ni bila niti napaka. Ta sodnik je malo sumljiv, če preverite njegovo preteklost. Nihče ni mogel verjeti, kakšno odločitev je sprejel," je v svojem smislu podvomil v legitimnost in kredibilnost brazilskega sodnika Raphaela Klausa.

Trumpova administracija ni znana po tem, da dvomi v besede svojega velikega vodje, ravno obratno. Njegovi podložniki izkoristijo vsako priložnost, da njegove že tako kontroverzne in velikokrat neresnične besede še dodatno podkrepijo z razlagami, ki imajo z resnico toliko skupnega kot žirafa z mišjo.

Andrew Giuliani je dokazal, da je to sposobnost izpilil do potankosti. "Zdelo se nam je zelo sumljivo, da je bil sodnik predhodno preiskovan zaradi nameščanja tekem, in sicer posebej zaradi nepravilno dosojenih rdečih kartonov," je o Klausu dejal Giuliani. A pozabil je omeniti, da brazilski senat v preiskavi nogometnih sodnikov leta 2024 Klausa ni obtožil nameščanja rezultatov. Ko ga je na to opozoril eden od prisotnih brazilskih novinarjev, se ni pustil motiti. "Ni bil obtožen kaznivih dejanj. To razumemo. Kar vam pravim, je, da je bil pred nekaj leti v Braziliji povezan s preiskavo nameščanja tekem, kjer so izrekali, citiram, 'nepravilne rdeče kartone', kajne? Takšna so dejstva. Bil je povezan s to preiskavo," je branil svoje besede.

Nato je ameriški politik, politični komentator na konzervativni televiziji Newsmax TV, nekdanji profesionalni golfist in predvsem sin nekdanjega župana New Yorka ter Trumpovega odvetnika Rudyja Giulianija, uporabil svoje bogato znanje o nogometu. "In potem, ko k temu dodate dejstvo, da je bil postopek napačno uporabljen pri tem, kako je bil tam sprožen VAR. Pri kontaktnih prekrških dejansko ne smete uporabljati počasnega posnetka v VAR-u, oni pa so to storili. Torej, ko ti dve dejstvi združite, smo ugotovili, da je bilo vse skupaj zelo, zelo sumljivo," je dejal Giuliani, ki je za nogomet verjetno prvič slišal maja letos, ko je prevzel vodenje delovne skupine.

Po njegovem mnenju pa je ameriška vlada še enkrat znova branila moralno neoporečnost nogometa. "Glejte, vlada ZDA, bodisi na volišču bodisi na igrišču, si želijo pošteno igro, prav? In zato smo menili, da je bilo to zelo sumljivo, milo rečeno, tako kot večina Američanov, mislim, prav tako kot večina ljudi, ki so na to gledali nepristransko. In veseli smo, da je ameriška nogometna zveza lahko vložila pritožbo in menimo, da je bil dosežen pravičen rezultat," je zaključil.

Fifa je s preklicem rdečega kartona Folarina Baloguna postavila precedens in šele drugič v zgodovini dovolila igralcu, ki je bil na tekmi svetovnega prvenstva izključen, igrati na naslednji tekmi. Prvi in do letošnjega leta edini primer, ko je bil nogometaš na tekmi svetovnega prvenstva izključen in je vseeno igral na naslednji tekmi, se je zgodil leta 1962. Brazilec Garrincha je bil izključen na polfinalnem obračunu z domačinom Čilom.

Rdeče in rumene kartone je svetovna nogometna zveza uvedla leta 1970, pred tem pa avtomatskih prepovedi igranja na naslednji tekmi po izključitvi ni bilo. Odločitve so bile pogosto v rokah organizatorjev in disciplinskih komisij. Brazilska zveza se je po tekmi pritožila, kazen pa je bila razveljavljena oziroma omiljena, kar je Garrinchi omogočilo nastop v finalu. Odločitev je bila po mnenju številnih tudi politično motivirana: Brazilija je branila naslov, Pele pa je bil poškodovan, zato bi odsotnost še drugega ključnega igralca močno oslabila privlačnost finala.

Naslednji srečnež je bil 64 let pozneje Balogun, ki pa za razliko od Garrinche svoji reprezentanci na naslednji tekmi ni pomagal priti do zmage. Seveda so novo resničnost poskusile izkoristiti tudi druge reprezentance. Angleška nogometna zveza je po "primeru Balogun" razmišljala o pritožbi na rdeč karton, ki ga je na obračunu z Mehiko v osmini finala prejel Jarell Quansah. Francoska nogometna zveza pa je na Fifin neodvisen pravosodni organ poslala uradno pritožbo na rumen karton Michaela Oliseja, ki bi v primeru novega rumenega kartona na četrtfinalnem obračunu z Marokom moral izpustiti morebitni obračun v polfinalu. Njihova pritožba je bila zavrnjena.

Zaradi številnih nedoslednosti sodnikov pri uveljavljanju pravil na tekmah pa se je na tem svetovnem prvenstvu pojavila splošna paranoja med mnogimi reprezentancami, ki so začele dvomiti v kredibilnost ne zgolj Fife, ampak tudi sodnikov. Obračun med Francijo in Marokom bo pod drobnogledom tudi zato, ker bodo sodniki Argentinci. Nekateri namreč domnevajo, da Argentincem ne bi bila po godu ponovitev finala iz leta 2022 med Francozi in Argentinci. S tem pa se očitno ne bo ukvarjal selektor Francije Didier Deschamps. "S tem se bomo soočili. Sodnikom zaupam. Naš nasprotnik bo Maroko, ne sodnik," je v času dvomov in histerije mirno dejal Deschamps.