Lepo se sliši “biti oče svetovnega prvaka”, kajne?
Res je, zelo lepo. Vendar, da je sin do tega prišel, je trajalo leta in leta. Podoživljal sem njegovo plavanje od vseh začetkov, pa do teh velikih uspehov zadnje leto.
Zaupajte nam, koliko telefonskih klicev ste prejeli po osvojeni zlati medalji?
Veliko. Z ženo sva na dveh telefonih prevzemala čestitke in ob tem sva zelo uživala.
V disciplini 100 m mešano se je glasno govorilo o zlati medalji, po tihem pa celo o novem rekordu?
Sina poznam na psihološkem področju in tako si seveda zaupava kakšno misel. Jasno je bilo, da mu zlato ne more uiti, razen če se zgodi kaj nepredvidljivega. V tem trenutku je Peter na tej razdalji res za razred boljši od konkurence.
Izkupiček naše reprezentance v Moskvi je zlato, srebro in dve bronasti medalji. Kako to komentirate kot podpredsednik Plavalne zveze Slovenije in predsednik kluba Ilirija, kjer trenira Peter ?
Pričakovali smo dobre rezultate. Za Petra smo vedeli, da je na 100 mešano kandidat za medaljo, tudi ostali so že na evropskem prvenstvu pokazali dobro formo. Nismo sicer vedeli, kako močne so ostale ekipe, zato tudi nismo ničesar napovedovali.
Lahko torej rečeva, da je slovensko plavanje v formi?
Mislim, da takšne generacije še ni bilo. Imeli smo sicer izvrstne posameznike, recimo brata Petrič in ostale, vendar nikoli tako močne ekipe. Mislim, da dekleta in fantje še niso rekli zadnje besede.
Na tiskovni konferenci pred odhodom v Moskvo je prav vaš sin Peter izrekel nekaj krepkih na račun Plavalne zveze Slovenije, se je kaj spremenilo glede nagrajevanja?
Res je, da smo na PZS glede nagrajevanja nekoliko zaspali. Na uspehe enostavno nismo bili dovolj pripravljeni. Tudi od EP v Antwerpnu pa do danes se tako rekoč nič še ni spremenilo. Glede tega se bomo morali zjasniti. V aprilu imamo izvršilni odbor in mislim, da se bo to primerno uredilo. Vedeti pa moramo, da naša zveza ni bogata.