Da so slovenski odbojkarji v končnici letošnjega EuroVolleyja v Milanu dali vse od sebe oziroma največ, kot so bili zmožni v danem trenutku, drži kot pribito.
Nadomestni kapetan po poškodbi "pravega" kapetana Tineta Urnauta, Alen Pajenk, je večkrat poudaril, da se krog favoritov za najvišja mesta na velikih tekmovanjih neizpodbitno širi. A kljub temu Slovenija ostaja del tistega ožjega kroga kandidatov za odličja na praktično vsakem večjem reprezentančnem tekmovanju. Ko opravljamo zaključne analize in sodimo - nemalokrat na žalost zelo počez brez pravih argumentov -, se najprej vprašajmo, kaj sploh, če sploh, smemo očitati našim odbojkarjem.
Po mojem skromnem mnenju - ničesar! Drži, da je bil poraz v skupinskem delu proti Grčiji resnično nepotreben, toda z vidika nadaljnjega tekmovanja (povsem) neškodljiv. Nato sta prišla uvodna obračuna v izločilnih bojih, v katerih so Jan Kozamernik, povratnik v izbrano vrsto Klemen Čebulj in druščina zelo hitro razblinili vse dvome o zmagovalcu, da bi čisto na koncu za češnjo na vrhu torte sledila še dvoboja za končno razvrstitev najboljših na stari celini.
Po nekaj (ne)prespanih nočeh bo zagotovo sledila (pozitivna) streznitev, da Slovenija ostaja odbojkarska velesila. Tudi neželen poraz za bronasto odličje z na letošnjem evropskem prvenstvu zelo poletno Finsko ne more spremeniti tega dejstva. Finci so v mnogočem spomnili prav na našo izbrano vrsto izpred enajstih let, ko je ta pod vodstvom danes selektorja francoske reprezentance Andree Gianija v Sofiji šokirala tako Poljake kot Italijane in na koncu osvojila svojo prvo srebrno kolajno na evropskih prvenstvih.
Do danes se jih je vse skupaj, če prištejemo še bron z letošnje Lige narodov, zbralo pet. Kolajn, namreč. Glede na vse primerjalne parametre (kakovost domače lige, finančni vložki v klube ...) je zato iluzorno pričakovati, da se nam bo na vsakem naslednjem velikem tekmovanju izšlo za medaljo. Vprašajte Italijane, Bolgare ali pa, denimo, Ukrajince in Belgijce, kaj vse bi dali, da bi se na letošnjem EP znašli na mestu Slovenije in se borili za odličja.
Kakorkoli, tega četrtega mesta ne bi smeli obravnavati kot neuspeh. Vsaj ne kot izraziti neuspeh. Dejstvo je, da so nas naši izjemni odbojkarji v zadnjem desetletju pošteno razvadili s svojimi neverjetnimi dosežki. Večina od njih je prepričana, da bodo po Parizu čar igranja pod olimpijskimi krogi okusili tudi čez dve leti v Los Angelesu. Nastavki za kaj takega so več kot spodbudni, mladost iz ozadja je pošteno zasukala rokave in že v letošnjem poletju močno opozorila nase. Selektor Fabio Soli opravlja zelo dobro delo, dovolj priložnosti ponuja nadarjenim mladeničem, ki si z odličnimi predstavami utirajo pot v reprezentančno prihodnost.
Ta je brez dvoma svetla in, kot je po porazu s Finci poudaril odlični srednji bloker Jan Kozamernik, ko se bodo vse kockice znova zložile v skladno celoto, bo Slovenija tudi na naslednjih velikih tekmovanjih v zelo resnih kombinacijah za najvišja mesta.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.