Biti med štirimi najboljšimi moštvi v katerem koli od evropskih klubskih tekmovanj je velika stvar. Sploh, če govorimo o klubu, kot je ACH Volley, ki je sicer dolga leta redni udeleženec tekmovanj na stari celini s poudarkom na Ligi prvakov, toda vidnejšemu rezultatskemu dosegu po sanjskemu letu 2010 in uvrstitvi na zaključni turnir četverice omenjenega tekmovanja se resnici na ljubo v vmesnem času ni niti približal.
Razumljivo, glede na denarne vložke elitnih evropskih klubov je po svoje logično, da je bil v vseh teh letih ljubljanski kolektiv daleč od najvišjih mest v Evropi. A če pogledamo iz drugega zornega kota, so že kontinuirani nastopi med elito nekaj, kar dovolj zgovorno priča o ugledu slovenske odbojke kot take.
Nedavni izjemni uspeh in izločitev velikega Fenerbahčeja z vsemi njegovimi zvezdniki bo zagotovo blagodejno vplival na nadaljnji razvoj kluba izpod Šišenskega hriba. To je obenem tudi potrditev več kot pravilne odločitve uprave, ki je lansko jesen z vrnitvijo nekaterih nosilcev igre slovenske izbrane vrste v zadnjem desetletju napovedalo novo (svetlejše) obdobje kluba tudi z vidika (višjih) rezultatskih ambicij na mednarodnem prizorišču.
Ne nazadnje, v čem bi bil smisel v klub vrniti takšna imena, kot so Tine Urnaut, Tonček Štern, Alen Pajenk, Gregor Ropret in Igor Kolaković (trener), če vodstvo v prihodnje ne bi želelo slediti drznejši viziji tudi po čem večjem v najmočnejšem klubskem odbojkarskem tekmovanju.
Nastavki za kaj takega so pravi. V prihodnje pa bo vse odvisno od tega, ali lahko glavni odločevalci v klubu z razpoložljivim finančnim kolačem sledijo rezultatski (športni) uspešnosti Urnauta in druščine.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.