Vinčić ob vračanju s Poljske del poti pešačil, zdaj hvaležen za čas z družino

"Niti v najhujših nočnih morah si nisem predstavljal, da se lahko zgodi kaj takega. Na žalost smo v situaciji, v kateri smo. Vemo, da je težko za vse. So težki časi, ampak moramo ostati pozitivni in gledati naprej, kako bomo prišli iz te krize čim bolj zdravi, čim bolj pametni in z enim velikim naukom," je sporočilo Dejana Vinčića v času pandemije novega koronavirusa, ki je povsem ohromila svet.

To je še kako dobro izkusil nepogrešljivi podajalec slovenske reprezentance, ki je lani na evropskem prvenstvu osvojila srebrno medaljo. Ob vračanju domov iz Poljske je namreč naletel na številne preglavice, del poti pa je celo prepešačil. "Pot iz Poljske ni bila rožnata. Po zadnji tekmi smo bili v karanteni 14 dni, takoj, ko smo vedeli, da se bo prvenstvo zaustavilo, sem začel iskati rešitve za pot domov. Letališča so se zaustavila, nato so se začeli reševalni leti. Ambasada mi je pomagala in ko je prišla priložnost, da letim domov, sem pobral stvari in se odpravil, a tu so se težave šele začele," je začel razlagati Vinčić, nato pa pojasnil: "Letel sem za Zagreb, na letališču v Varšavi pa so mi dejali, da tja ne morem leteti, ker nisem hrvaški državljan. Na srečo je tam bila še ena družina s podobnimi težavami in je delavec hrvaške ambasade, ki je bil že bil na poti letališče zaradi tega primera, rešil tudi moj problem. Končno smo se lahko odpravili proti domu, ko smo pristali v Zagrebu, smo šli s taksijem do hrvaške meje. Nato smo vzeli stvari ven in s kovčki pešačili do slovenske meje. Tam me je čakala žena, nato pa smo šli v domače okolje, kjer sem preživel 14 dni v karanteni." 

Kljub vsemu je izpostavil, da mu ob sicer zapletenem povratku domov ni bilo hudega. "Ko si doma in poslušaš novice, niti ne veš, kaj se v resnici dogaja. Šele, ko se odpraviš na pot, vidiš, kakšni so ukrepi in realna situacija. Preživeli smo, ni bilo hudega, a v tistem trenutku te ta realnost udari," je povedal Velenjčan, ki z družino že nekaj let živi v Novi Gorici.  

Koronavirus je močno posegel tudi v njegovo kariero, ki je zdaj začasno zaustavljena, a ima ob tem (zanj neznačilno) precej več časa za družino. "Morda to ne bo ravno 'prav' za slišati ... ta situacija, ki je težka, mi dovoljuje, da preživljam kakovosten čas z družino. V našem primeru ga zmanjka dosti, moja družina vedno ostaja v Sloveniji, jaz sem sam v tujini. Poredko se vidimo, le ko so šolske počitnice. V tem trenutku sem najbolj srečen starš, z njimi sem 24 ur na dan, kar mi veliko pomeni. Veliko njihovega življenja sem zamudil. Zdaj poskušam nadoknaditi čas, ko sem manjkal," je še poudaril Vinčić. 

33-letni podajalec po prestani samoizolaciji (najprej na Poljskem, nato še v Sloveniji) redno trenira v sosednjem Panovcu, kjer ima na voljo dobro infrastrukturo za trening, te pa si popestri tudi z določenimi pripomočki, kot so vadbeni trakovi itd. "S sinom, ki trenira nogomet, se vsak dan odpraviva v Panovec, v gozd, na trim stezo, on opravi svoj trening, jaz svojega. Vsak dan gremo za uro, dve ven, sicer doma med štirimi stenami znoriš," je razkril Velenjčan. Dodal je, da pogreša odbojko, malce pa se mu že kolca tudi po druženju s srebrnimi reprezentanti. "Seveda pogrešaš žogo, dvorano, fante. Z reprezentanti smo se dogovorili, da tudi če ne bo reprezentančne akcije, se bomo dobili za dva, tri dni. Da si povemo – tako kot to delamo vsako poletje – zgodbice iz klubskih sezon, kaj je kdo doživel, kako je bilo ...," je Vinčić, ki utegne kmalu zamenjati klub, priznal, da odbojko in z njo povezane aktivnosti še kako pogreša.