Dogovor o datumu obeh javnih predstavitev so člani odbora uspeli doseči sicer šele v tretjem poskusu, saj je bila seja odbora pred tem dvakrat nesklepčna.
Na javni predstavitvi mnenj pred prvo zakonodajno obravnavo predloga zakona o maturi naj bi med drugim načeli vprašanja, ali je predvideni koncept mature ustrezen ali pa bi bile potrebne spremembe glede na predvidene zahteve znanstvenega, tehnološkega, družbenega in kulturnega razvoja v razvitih državah v prihodnjem stoletju. Po mnenju članov odbora bi bilo treba preučiti kvalifikacijsko in selekcijsko funkcijo mature, število obveznih in izbirnih maturitetnih predmetov, raven zahtevnosti pri posameznih maturitetnih predmetih, delež zunanjega preverjanja znanja, vprašanju poklicne mature ter učinkih mature glede na kakovost znanja dijakov, kakovost poučevanja v gimnaziji, kakovost študija na univerzi ter stresnosti mature na dijake.
Na javni predstavitvi mnenj o visokošolski zakonodaji pa naj bi med drugim spregovorili o centralizaciji in decentralizaciji univerz, financiranju študija, vplivu študentov na življenje univerze ter povezavi in sodelovanju z univerzami v tujini.
