Bo 'najstarejši zimski šport' – kepanje – postal olimpijski šport?

Kot pravijo Japonci, na igrišču surova moč ni dovolj, poudarjajo mentalni izziv, ki ga predstavlja igra, v kateri igralci obeh ekip obstreljujejo nasprotnike, medtem ko se skrivajo za zavetji. Japonci upajo, da bo ta šport nekoč postal olimpijska disciplina.

Ideja o tem, da bi kepanje spremenili v šport, se je porodila zaradi krize v Sobetsuju, nekoč mestu z velikim obiskom turistov, ki so obiskovali tamkajšnje termalne vrelce. Izbruh vulkana Usu leta 1977 je turizem zaustavil.

Prebivalci so iskali načine, kako bi svoje mesto vrnili na zemljevid, navdih pa so dobili, ko so videli skupino turistov, ki so se zabavali med snežno bitko. Pomislili so, da bi ta otroška igra lahko rešila mesto.

"To je primitiven šport, skoraj nagonski za ljudi. Naši predniki so zagotovo počeli isto. To je najstarejši zimski šport v človeški zgodovini, že dolgo pred drsanjem ali smučanjem so ljudje drug na drugega metali snežne kepe. To je njegova največja privlačnost," je povedal Yuji Ano, predsednik organizacijskega odbora turnirja v Sobetsuju.

"Šport se je tri leta pozneje razširil v Avstralijo, nato na Finsko, ki je leta 1995 ustanovila nacionalno zvezo. Z njim se že ukvarjajo tudi drugod po Skandinaviji, pa tudi v Rusiji in Severni Ameriki, zdaj pa se igra v 13 državah," trdi Ano, ki tudi meni, da je na olimpijskih igrah ekipnih športov premalo, tako da bi bilo kepanje dobrodošla dopolnitev programa.

Da bi povečali število registriranih igralcev in poskušali pridobiti naklonjenost Mednarodnega olimpijskega komiteja, so razvili tudi umetne žoge, tako da se lahko igra v telovadnicah ali na plaži, s čimer se sezonska bitka spremeni v globalni šport, ki ga je mogoče igrati vse leto.

Ena od težav tega športa je kompleksno sojenje. "Vsako tekmo, na kateri lahko v treh minutah leti 180 snežnih kep, spremlja osem sodnikov. Natančno sojenje je skoraj nemogoče. Dokler tega vprašanja ne rešimo, bo težko prislužiti si olimpijske pravice," je težavo pojasnil Ano.