Lora Klinc: Že na polovici sem vedela, da bo rezultat zelo dober

Na izjemno zahtevni in precej strmi progi je Primož Roglič dokazal, da je – kot mu priznavajo tudi tekmeci – z drugega planeta. Prvega zasledovalca je prehitel za več kot minuto. Z vrhunskim nastopom je tako poskrbel za že četrto slovensko medaljo na teh olimpijskih igrah, drugo zlato.

Lora Klinc je priznala, da so bili po Rogličevi zmagi vsi pod vplivom čustev. "Roke so se mi tako tresle, da nisem mogla narediti ničesar. Tako sem gledala dirko in upala, da bo čim prej konec," je podoživela občutke. "Že na polovici proge sem vedela, da bo rezultat zelo dober. Bil je priseben, ni bil zgubljen. Ampak dokler ni konec, ni konec," je dejala.

Kaj pa, ko je bilo konec? "Jočem, ko vidim, kaj mu je uspelo. Vendar pa je naša zgodba še preveč sveža, da bi uspela ponotranjiti, kaj se je pravzaprav zgodilo." Priznala je tudi, da je bil ob vsem, kar se je dogajalo pred olimpijskimi igrami, prisoten tudi velik šok: "Ni bilo najlažje obdobje, vendar pa je bilo le obdobje. Vem, da je Primož še vedno Primož, in na srečo se tega zaveda tudi on. Slabi, pa tudi dobri dogodki ne spremenijo tega, kar imaš pod pokrovom."

Prepričana je, da je Slovenija verjela, da se to lahko zgodi. "Meni je vseeno, ali pride Primož domov z zlato medaljo ali pa zasede 57. mesto, vem pa, da njemu zmaga pomeni eno veliko zadoščenje. Tja ne bi šel, če ne bi vedel, da lahko," pravi Lora Klinc.

Povedala je, da je tudi njun sin spremljal očeta pri prevzemu medalje. "Ko je Primož prejel medaljo, je sin rekel: Ati nima šopka," je delila ta intimni trenutek. "Pri himni je stal z rokami v zraku. Razumel je, da je ati zmagal, ne razume pa te razsežnosti dogodka. Tako kot nam je tudi njemu to še malo oddaljeno," pravi.

'Dal je vse od sebe in se boril do čisto zadnje sekunde'

Govorili pa smo tudi z nekdanjim vrhunskim kolesarjem Tadejem Valjavcem. Na vprašanje, ali je pričakoval takšno zgodovinsko predstavo Rogliča, je za 24UR ZVEČER dejal, da je odgovor jasen: "Vsi smo verjeli vanj. Jaz sem zagotovo, verjamem pa, da tudi večina Slovenije. On pa je dokazal, da se zna skoncentrirati, da ga poškodbe, napake in druge neprijetnosti ne vržejo iz tira ter da je to ponujeno priložnost zagrabil z obema rokama."

Grd padec na Touru je botroval njegovemu odstopu z dirke, še teden dni pred odhodom pa ni vedel, ali bo sploh šel v Tokio. Nato so se težave zgodile tudi na sobotni dirki. "Pritiska si je najbrž največ naložil sam," sicer ob vsem tem meni Valjavec. "Vse leto je gradil le za eno stvar – za dirko po Franciji –, kjer se mu je nato nastop popolnoma ponesrečil," je dejal ter dodal, da se takšne stvari pač dogajajo.

"Cestna tekma ni bila ponesrečena. Tam je namreč pokazal, da se vrača," je povedal. "Vsak dan več, ki je minil od njegove poškodbe, je šel njemu v prid, da se je bolje počutil in da je danes resnično pokazal, čigava je zlata medalja."

Roglič je tekmece ugnal za več kot minuto, ko pa je prečkal ciljno črto, je nekaj sekund še kar kolesaril, kot da bi želel odpeljati še tretji krog. "Dal je čisto vse od sebe in se boril do čisto zadnje sekunde. V kolesarstvu pravijo, da je treba prenehati goniti šele, ko prečkaš ciljno črto, še bolje pa šele kakšen meter kasneje," je povedal Valjavec.

Slovenska kolesarska pravljica se že piše in to z zlatimi črkami. Ob Rogliču sta tu seveda še Tadej Pogačar in Matej Mohorič. Slovensko kolesarsko ledino pa je oral prav Valjavec. Kje vidi razloge za takšne vrhunske uspehe slovenskih kolesarjev v zadnjem času? "Vedno je treba pričakovati, da se rezultati iz leta v leto izboljšujejo. Nekdo pač mora začeti, nato pa gre vedno lažje," odgovarja.

Pravi, da so že njegovi predhodniki pokazali, da je mogoče voziti na dirki po Franciji, da je mogoče dirkati na olimpijskih igrah: "Drugi morajo to le še nadgraditi in zdaj smo na najvišji stopnički. Tako si lahko želimo le še tega, da bomo na njej ostali čim dalj časa."