Imel je dober razlog, zakaj ga ni v pisarni

Ko pa je ta teden stopil na led v olimpijski dvorani v Cortini d'Ampezzo in hitel z metlo čistiti pot pred drsečim kamnom, so njegove sanje postale resničnost. Z nastopom 54-letnika so ZDA dobile novega starostnega rekorderja zimskih olimpijskih iger, o čemer smo že poročali - Rouhonen se je že leta 1988 skušal udeležiti iger v Calgaryju, ko je bil krling šele demonstracijski šport na ZOI.

Kljub njegovi dolgoletni karieri pa so ameriški mediji šele zdaj v Cortini dobili novega ljubljenca. O življenjski zgodbi Richa Rouhonena so se razpisali vsi lokalni mediji v zvezni državi Minnesota, pozornost je dobil tudi na nacionalni ravni - NBC News, Wall Street Journal, USA Today, Los Angeles Times, New York Times.

Prejšnji naslov najstarejšega ameriškega olimpijca je namreč star že skoraj 100 let, vse od iger v Lake Placidu leta 1932 ga je nosil umetnostni drsalec Joseph Savage, ki je bil takrat star 52 let.

Rouhonen pa je še dve leti starejši, poleg tega je bil njegov dejanski nastop na olimpijskem ledu pod vprašajem. V ameriški reprezentanci je bil namreč zgolj kot zamenjava, prvo tekmo je presedel na klopi in če ne bi dejansko zadrsal, njegova prisotnost na igrah Milano Cortina 2026 uradno ne bi štela.

Da bi se vpisal na seznam udeležencev zimskih olimpijskih iger, se je zaman trudil skoraj 40 let, vendar se mu je uvrstitev vedno za las izmuznila: "Večkrat sem poskušal, nazadnje pred štirimi leti, ko je moja ekipa osvojila bronasto medaljo. Tisto je res bolelo," je priznal za NPR.

Tokrat pa se mu je nasmehnila sreča v nesreči. Igralec Danny Casper je zbolel za Guillain-Barréjevim sindromom, redkim stanjem, pri katerem imunski sistem telesa pomotoma napade živce, zato je Rouhonena prosil, naj se začasno pridruži njegovi ekipi namesto njega.

"Stric" jih je vozil naokoli, jih zbujal za jutranje treninge, jim kupoval prigrizke. Rouhonenova igra in vodenje pa sta ga naredila tako dragocenega v ekipi, kjer je bila večina igralcev polovico mlajša od njega, da so ga prosili, naj ostane kot rezervni igralec tudi po Casperjevi vrnitvi. To mu je prineslo tudi potovanje v Cortino, saj je Casperjeva ekipa v ameriških kvalifikacijah premagala ekipo, ki jo je vodil nekdanji olimpijski prvak John Shuster – član Rouhonenove stare ekipe. "Prihajam iz časov, ko so fantje na ledu kadili cigarete, mi pa smo le metali kamenje in mislili, da bi lahko bili boljši," priznava Rouhonen.

Kljub temu za zdajšnje kolege v reprezentanci pravi, da so kot najboljši prijatelji, čeprav so vsi v letih njegovih otrok, 21-letnega Nicholasa in 24-letne Hannah. Povezanost so dokazali tudi v Cortini.

V četrtek je Švica proti ZDA vodila z 8:2, ekipa je zahtevala menjavo in na led je stopil Rouhonen. Zalučal je težak kamen in si grizel ustnico, ko je opazoval njegovo drsenje po ledu. "Ja, srček! Dober strel, Rich!" je čez led zavpil skip Danny Casper, ki se je rodil leta 2001, 30 let kasneje kot Rouhonen. Vzklik odobravanja je izpustil tudi soigralec Luc Violette, čigar oče je pred leti igral z Rouhonenom.

Ameriški navijači na tribunah so mu namenili stoječe ovacije, kričala je tudi njegova družina, sam pa je bil nekoliko otožen: "Raje bi storil to, ko bi vodili z osem proti dva, ne zaostajali." Vseeno pa ga je ta nastop uradno vpisal na seznam udeležencev zimskih olimpijskih iger, s čimer je pri 54 letih postal najstarejši Američan, ki mu je to uspelo. "Uradno ne bi bil olimpijec, če ne bi stopil na led, česar namestniki ne počnejo vedno," pojasnjuje LA Times.

Toda pri MinnPost opozarjajo, da ni šlo le za prijateljsko ali pokroviteljsko uslugo "starčku". Kljub temu da je Rouhonen, ki je specializiran za odškodninsko pravo, priznan odvetnik s polnim delovnim časom, nikoli ni zapustil ledu.

Trikrat na teden vstane ob petih zjutraj in se odpelje na 50 kilometrov oddaljen trening. Nato odide v svojo odvetniško pisarno in dela ves dan, ob 18. uri zaključi in nato spet trenira. Od četrtka do nedelje preživi na turnirjih v krlingu, kamor s seboj nosi srajco in kravato, da se lahko priključi na video zaslišanja prek Zooma.

Tokrat mu je povezava utripala v Italiji. "Telefon in e-pošta sta mi eksplodirala od čestitk, saj večina ljudi sploh ni vedela, da bom tukaj. Bilo je fantastično," je strnil občutke po zgodovinskem nastopu na olimpijskih igrah.