'Uživam v pritisku in komaj čakam, da vse skupaj ponovim'

"Zlata medalja je zlata medalja. Ne ločujem jih po tem, ali so dosežene posamično ali ekipno. Meni je všeč predvsem to, da sem z dobrim drugim skokom dosegel, kar sem dosegel. Mislim, da bo moralo preteči še kar nekaj časa, da se bom dejansko začel zavedati, kaj mi je uspelo," je novinarskemu kolegu Maticu Flajšmanu po osvojeni zlati olimpijski medalji na veliki skakalnici v Predazzu uvodoma dejal nesporni slovenski junak Domen Prevc.

Tudi sam je pričakoval, da bo njegov največji konkurent, Japonec Ren Nikaido, uspel ohraniti lepo točkovno prednost iz prve serije. "Nisem pričakoval tega, da Ren v drugi seriji ne bo opravil svojega, da se mu ne bo poklopilo tako kot v prvi seriji. Meni je nervoza pred drugim skokom očitno dobro dela, pri njemu pa se je zgodilo ravno obratno. Uspel sem 'nahraniti' otroka v sebi, ki samo uživa v skokih, in to mi je na koncu dneva najpomembneje," se največjega uspeha v dozdajšnjem delu kariere še ne zaveda prav dobro najmlajši od bratov Prevc.

Šestindvajsetletnik priznava, da je pri prvm skoku storil manjšo napako, ki pa mu ni spodrezala kril. "Verjemite, jaz bi bil na koncu zadovoljen tudi z drugim mestom. Razlika med serijama je znašala sedem točk, kar je za to raven tekmovanja zelo lepa prednost. Toda očitno sem iz nekje potegnil svoj najboljši skok tu v Predazzu, stvari so se mi poklopile, poravnale za nov veliki uspeh ... To je šport, enkrat ste na pravi strani sreče vi, spet drugič nekdo drug," pravi Domen Prevc, ki ga očitno visoka pričakovanja in pritisk največjih tekmovanj ne vržejo kar tako zlahka s tira. 

"Uživam v doseganju teh rezultatov. Sem tip osebe, da me takšni uspehi še bolj podžgejo, da (po)iščem nove poti do novih uspehov. Nekatere takšni uspehi psihološko in fizično povsem izčrpajo, name pa delujejo stimulativno, da skušam vse skupaj ponoviti," za konec šampionsko razmišljanje ponudi zmagovalec novoletne skakalne turneje in aktualni svetovni prvak, ki ga v ponedeljek čaka še tekma dvojic.

Trener naših izjemno uspešnih smučarskih skakalcev Robert Hrgota je nemalokrat (povsem) neupravičeno v senci imenitnih dosežkov. Čeprav je bil pred drugo serijo zaradi lepe prednosti Nikaida nekoliko zadržan, je po opravljenem pogovoru z Domnom Prevcem med premorom začutil, da se zadeve odvijajo v želeno smer.

"Pred prvim Domnovim skokom se nam stvari nikakor niso izšle. Timi Zajc znova ni našel pravih občutkov, pri Anžetu Lanišku pa se prav tako ni nič poklopilo. Želeli smo vsaj to, da Domen stori tisto, kar najbolje zna. Potem pa je prvi skok Rena Nikaida postavil stvari na glavo," je sprva priznal Hrgota in nadaljeval:

"Bili smo jezni nase, ker nismo opravili svojega dela tako, kot znamo. Z Domnom sva se slišala med premorom in deloval mi je zelo pomirjen. Vedel je, kaj mora storiti v finalu, kar je tudi name pred drugo serijo vplivalo pomirjujoče."

Finale v Predazzu pa je prineslo veliko olajšanje in neizmerno veselje. "Po Domnovem skoku smo bili zelo veseli, rekli smo si: 'Končno, to je tisto, kar smo želeli, kar vemo, da zna'. Ko je Ren pristal smo se spraševali, ali je to sploh možno, v tistem trenutku zbiraš čustva, da lahko rečeš: 'Uspelo je, čeprav je bila velika razlika'."

Glavni trener se je že po tekmi zavedal, da jim je uspelo priti do zgodovinskega podviga. "To so trenutki, ko športu dajo dodano vrednost, tisto, kar šport naredi posebnega. Tokrat sem imel čast biti del tega in to zgodbo si bom zapomnil do konca življenja."

V svoji skakalni karieri medalje ni osvojil, je pa vse to, kar je doživel kot smučarski skakalec, neprecenljivega pomena za njegov trenerski uspeh. "Vse napake, ki sem jih počel kot tekmovalec, in počel sem jih kar precej, so zame znanje, ki vem, da ga lahko delim naprej in vem, da tekmovalci ne smejo početi tega, kar sem sam izkusil," je dejal 37-letnik in pristavil:

"Ko vidiš, da tvoji tekmovalci naredijo to, te poslušajo, ti to da veliko zadovoljstvo in ni je medalje, ki lahko odtehta predanost teh fantov. Te medalje so samo pika na i, pomembno je to, da ekipa diha, da 'štima'. To so res zgodovinski trenutki, zavedali se jih bomo šele čez nekaj časa."

Hrgota je iz srca hvaležen svojim varovancem za vse dosežke, ki so tudi njegovo (trenersko) ime ponesli široko v svet. Ponosen je na skupno prehojeno pot in prepričan, da na koncu štejejo le pristni (družinski) odnosi.

"Konec koncev je to šport, služba. Lepo je, ko je človek uspešen v službi. Običajno je določen uspeh posledica skupnih odrekanj in trdega dela, a vemo, da tisto, kar resnično šteje, so pristni družinski odnosi. Ko te soproga in otrok pričakata v olimpijski vasi, je to samo pika na i čarobnemu dogodku," je še pristavil glavni trener slovenske skakalne reprezentance.