Če k temu prištejemo še odličji s predhodnih zimskih olimpijskih iger v Pekingu, kjer je poleg zlate kolajne prav tako na mešani ekipni tekmi osvojila še posamični bron, ima Nika Vodan v svoji vitrini zdaj že tri olimpijske medalje, kar je dosežek, vreden vsega spoštovanja.
"Zelo zadovoljna odhajam domov z zlato medaljo okoli vratu. In to je največ, kar šteje," je novinarju Maticu Flajšmanu uvodoma zaupala 25-letna slovenska reprezentantka.
"Vsake olimpijske igre so zgodba zase. Tudi prejšnje OI so bile precej zahtevne, predvsem z vidika koronavirusa. Nisi vedel, ali boš na prizorišče tekme prišel zdrav. Letošnje pa so posebne po tem, da so relativno blizu doma, tako da te lahko najbližji pridejo podpirat. Vsaka medalja nosi svojo zgodbo in vesela sem, da sem lahko izpolnila otroške sanje," je nadaljevala dobitnica treh olimpijskih kolajn.
Čeprav se je skozi kariero srečevala s poškodbami, ji je podpora moža in družine največ pomagala pri vsakokratnih vrnitvah na skakalnice. "Družina mi pomeni največ. Tudi takrat, ko ti ne gre, ko potrebuješ spodbudo, so oni tam zate. Podpirajo te v dobrem in slabem, le svoji družini se lahko zahvalim za to, kjer danes sem. S teh OI odhajam z zlato medaljo, z nečim, na kar nisem upala niti pomisliti dobro leto nazaj. Takrat so mi najbolj ob strani stali moj mož in ostali družinski člani ter seveda tudi člani ekipe, brez katerih zagotovo ne bi šlo," ni pozabila na ključne osebe iz svojega življenja.
Nika Vodan tako pomirjena in nadvse zadovoljna zapušča prizorišče 25. zimskih olimpijskih iger. "Te igre si bom zagotovo zapomnila po osvojeni zlati kolajni in po pestrem čustvenem dogajanju. Bilo je veliko vzponov in padcev, ampak na koncu, ko potegnem črto pod nastope, se lahko z nasmeškom na obrazu vrnem domov. Vsaka medalja terja določen davek, določena odrekanja in nič drugače ni bilo na letošnjih igrah v Italiji," je še dodala.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.