Olimpijske medalje naj bi bile najvišje priznanje za športne dosežke. Toda na igrah Milano-Cortina ravno tisto, kar bi moralo športnike najbolj navduševati, povzroča ogromno frustracij.
"Ne skačite s tem," je hudomušno dejala olimpijska prvakinja v smuku Breezy Johnson, ko je na novinarski konferenci po tekmi predstavila polomljene dele: zlato medaljo, trak za medaljo in iztrgano sponko, ki naj bi vse držala skupaj.
Podobna nezgoda se je dan prej zgodila smučarski tekačici Ebbi Andersson iz Švedske. Po osvojitvi srebra v skiatlonu se ji je medalja strgala s traku, ko je tekla k svoji družini. Podobnih primerov je še več.
Koliko pa so pravzaprav vredne? Bronaste medalje so narejene iz približno 420 gramov bakra in njihova čista vrednost je le 4,18 evra. Bron namreč ni plemenita kovina, temveč je zlitina. Sestavljen je iz najmanj 60 odstotkov bakra, pogosto pomešanega z drugimi kovinami, kot so kositer, aluminij ali svinec. V njem torej ni dragih plemenitih kovin.
Plemenite kovine so bistveno dražje. Srebrne medalje so narejene iz približno 500 gramov čistega srebra in so vredne 1136,21 evra. Zlate medalje, ki imajo jedro prav tako iz srebra in so le prevlečene z zlatom, pa so vredne 1818,55 evra.
V času od olimpijskih iger leta 2024 v Parizu so se cene plemenitih kovin več kot podvojile. Poleti 2024 je bila materialna vrednost zlate medalje okoli 730 evrov.
Medalje za igre Milano-Cortina so po podatkih nemškega časnika Welt izdelali v italijanski državni kovnici Istituto Poligrafico e Zecca dello Stato. Po uradnih izjavah so uporabili reciklirane kovine iz lastnih proizvodnih odpadkov.
Nazadnje so zlato olimpijsko medaljo iz čistega zlata podelili na igrah leta 1912 v Londonu. Takrat je tehtala 26 gramov in je bila vredna okoli 20 ameriških dolarjev. Pri današnji ceni zlata bi bila njena materialna vrednost več kot 4000 evrov.
Od takrat olimpijskih odličij ne izdelujejo več iz čistega zlata – ime je ostalo, plemenita kovina pa ne. V čisto materialnem smislu so razlike ogromne. Toda za športnike na koncu ni pomembna cena kovine, temveč trenutek na stopničkah.
Bron je zlitina, ki je tradicionalno sestavljena predvsem iz bakra, običajno z dodatkom kositra. Vendar pa se lahko v bron dodajajo tudi druge kovine, kot so aluminij, mangan, fosfor, silicij ali cink, da se dosežejo specifične lastnosti. V nasprotju s plemenitimi kovinami, kot sta zlato in srebro, bron nima visoke denarne vrednosti, kljub temu pa je bil skozi zgodovino izjemno pomemben material za izdelavo orodij, orožja in umetniških del zaradi svoje trdnosti in obstojnosti.
Plemenite kovine so redke naravne kovine, ki so kemično odporne proti koroziji in oksidaciji. Najbolj znane plemenite kovine so zlato (Au), srebro (Ag) in platina (Pt). V širšem smislu se v to skupino včasih uvrščajo tudi paladij (Pd), rodij (Rh), rutenij (Ru), iridij (Ir) in osmij (Os), ki so znani kot skupina platinskih kovin. Zaradi svoje redkosti, obstojnosti in lepote so bile skozi zgodovino cenjene kot sredstvo za shranjevanje vrednosti, uporabljale so se v nakitu, umetnosti in industriji.
Istituto Poligrafico e Zecca dello Stato (IPZS) je italijanska državna kovnica in tiskarna, ki je odgovorna za proizvodnjo kovancev, bankovcev, obveznih dokumentov, kot so potni listi in osebne izkaznice, ter drugih uradnih publikacij in vrednostnih papirjev za Italijansko republiko. Ustanovljena je bila leta 1928 in ima sedež v Rimu. Poleg svojih osnovnih funkcij včasih sodeluje tudi pri izdelavi posebnih predmetov, kot so olimpijske medalje, s čimer združuje svoje strokovno znanje na področju metalurgije in tiskarstva.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.