Paraolimpijska odprava v Pariz z visokimi cilji

Franček Gorazd Tiršek

Z ostrim pogledom in mirno roko pa proti Parizu in paralimpijskim igram pogleduje parastrelec Franček Gorazd Tiršek. Iz Gornjega Grada, kjer živi, odhaja na svoje četrte paralimpijske igre, dosedaj se je ovenčal že s štirimi kolajnami: trikrat je bil srebrn (vsakič z zračno puško stoje – v leti 2012, 2016 in 2021), enkrat bronast (zračna puška leže – leta 2021). Nani je letos poleti tekmoval na evropskem prvenstvu, na zadnji pregledni mednarodni tekmi v Novem Sadu pa se izkazal pa se je z dvema rezultatoma, ki sta ga popeljala na stopničke: zračna puška stoje (2. mesto) in zračna puška leže (3. mesto).

"Dobri občutki, ki sva jih dosegla na treningih, so nama odlična motivacija tudi za delo v dneh, ki so še ostali do paralimpijskih iger. Nekaj treningov bova opravila skupaj, nekaj jih bo Nani naredil sam. Delala pa bova predvsem na zbranosti, mirnosti, pozitivnih občutkih in dobrih rezultatih," trenerka Andreja Gorjup opiše, kaj čaka Nanija do odhoda na igre.

Živa Lavrinc in Dejan Fabčič

Slovenija bo imela v Parizu vnovič predstavnika v paralokostrelstvu. Leta 2021 je v Tokiu na tedaj zaradi COVID-19 prestavljenih iger z leta 2020 na 2021 tekmoval Dejan Fabčič (iz Hrašč v občini Vipava). Letos se mu je z lani potrjeno normo na svetovnem prvenstvu pridružila že Živa Lavrinc (po rodu iz Kamnika, živi v Švici). Oba sta v zadnjem letu že opozorila nase – tudi s tretjima mestoma na tekmah svetovnega pokala. Ambicij in pričakovanj dvojcu, ki vadi pod taktirko trenerke Brine Božič, ne manjka. "Pred igrami v Parizu imamo skupne priprave avgusta v Švici, blizu kraja, kjer živi Živa. Tam bomo skupaj 9 dni, ki jih bomo namenili izključno lokostrelskim treningom, ohranjanju forme in dobrega vzdušja. Po zaključenih pripravah bo le še nekaj dni do odhoda v Pariz. Takrat bomo trenirali v lokalnih okoljih in nabirali presežek energije, ki jo bomo odnesli s seboj na letalo v Pariz," pa plan do iger razkrije Brina Božič, ki vodi lokostrelsko reprezentanco Slovenije.

Ženska reprezentanca odbojke sede

Odbojkarice, vodi jih trener Simon Božič, ki je reprezentanco vodil tudi na paralimpijskih igrah v Londonu, so v šoku, a so odločene, da se pokažejo v čim boljši luči. "Treniramo v Braslovčah, hvaležni smo ukrajinski reprezentanci, ki je prišla v Slovenijo, da je tu naš trening partner," pojasni selektor Božič.

"Z Ukrajino treniramo. Veseli in hvaležni smo, ker so z nami. Sam se spomnim, da si še deset let nazaj ekipi Ukrajine in Slovenije še rok nista mogli stisniti. Med ekipama je vladalo neko čudno rivalstvo, lahko rečem, da smo se grdo gledali. A ni nihče točno vedel zakaj. Potem pa se je začel proces naturalizacije Valentyne Brik, ki je prej igrala za Ukrajino. Za tem smo jih prvič povabili na priprave v Sloveniji, nekaj prvih dni smo bili še oboji zadržani, potem pa smo se drug drugemu odprli. Za nameček smo imeli oboji smolo, saj se je v obeh ekipah leta 2021 na EP pojavil COVID-19. Tisto nas je še dodatno povezalo. Danes lahko rečem; kar se z njimi domenimo, to drži kot pribito," pojasni selektor Simon Božič.

"Leta 2022 pa se je začela vojna v Ukrajini, ki ni imela kje trenirati. Pred svetovnim prvenstvom v Sarajevu (jeseni 2022; op. a.) smo jih povabili, da pridejo k nam, za plačilo športnih objektov smo poskrbeli mi. Kar 16 dni so tu trenirale z nami, na tehničnem sestanku pred začetkom svetovnega prvenstva pa se je ukrajinska predstavnica pred več kot 200-glavo množico prav Sloveniji javno zahvalila in povedala, da je bila Slovenija edina država, ki jim je ponudila pomoč v teh težkih razmerah," se Simon še enkrat ozre na sodelovanje, ki poteka še danes, Ukrajina pa je sparing partner Sloveniji.

Henrik Plank

Na svoje četrte paralimpijske igre odhaja paraatlet metalec diska Šentjurčan Henrik Plank, ki je zapolnil mesto oz. kvoto, ki jo je Slovenija dobila v paraatletiki. Kandidat za odhod na paralimpijske igre je bil tudi slepi tekač Robi Kogovšek, a je Planku uspel višji rezultat oz. t. i. višji High Performance standard, kar je bilo merilo pri dodelitvi kvote za Pariz. Heno pili zadnje detajle pod taktirko trenerja Luke Cmoka. "Do paralimpijskih iger se bova pripravljala tako kot drugimi velikimi tekmam v preteklosti; večinoma doma, da še malo izpilimo tehniko. Upam, da se vročina malo poleže, da bo vreme bolj podobno pariškemu, da se pripravimo še na to," še dodaja trener Luka Cmok.

Po 53. kolajno

Na paralimpijskih igrah v Parizu bodo podelili 549 medalj v 22 parašportih, tekmovalo pa bo 4400 parašportnikov in parašportnic z vsega sveta. Do zdaj so slovenski paralimpijci osvojili 52 kolajn (51 na poletnih en na zimskih), od tega kar 14 zlatih. Največ kolajn so osvojili v strelstvu, plavanju, namiznem tenisu in atletiki, v kateri je prvo zlato odličje osvojila Pavla Sitar leta 1972 v nemškem Heidelbergu. S po šestimi sta rekorderja Franjo atlet Izlakar in pokojni Jože Banfi (odbojka sede in plavanje). Prvo medaljo pa je leta 1972 osvojil Jože Okoren (srebro, met diska). Na igrah v Heidelbergu so leta 1972 prvič nastopili športniki iz Slovenije.

Najuspešnejši slovenski paralimpijci

Franjo Izlakar

Franjo Izlakar je eden do dveh najuspešnejših slovenskih paralimpijcev. Osvojil je 6 medalj v atletiki, 3 zlate, 2 srebrni in 1 bronasto. Športno pot je še kot osnovnošolec začel v ZUIM Kamnik. Že zelo zgodaj ga je nad športom navdušil eden vidnejših športnih delavcev, prof. Rajko Vute. Franjo je 1992. v Barceloni priboril sploh prvo (zlato) medaljo pod zastavo Slovenije. Najprej je bil zlat v suvanju krogle, potem pa še pri metu diska. S kroglo je tedaj postavil svetovni, z diskom pa paralimpijski rekord.

Jože Banfi

Jože Banfi, leta 2013 je umrl v 59. letu starosti, se je začel s športom invalidov ukvarjati po nesreči med otroško igro, v kateri je izgubil obe nogi. Navdušil se je za namizni tesni, odbojko sede in plavanje. Kar šestkrat je nastopil na paralimpijskih igrah, na njih pa leta 1980 in 1984 osvojil šest medalj – tri zlate, eno srebrno in dve bronasti. Pet si jih je priplaval, eno pa si z reprezentančnimi soigralci priigral v odbojki sede. V plavanju so takrat zlate medalje pomenile tudi svetovne rekorde.

Na svetovnih in evropskih prvenstvih se je okitil s 14 medaljami. Osemkrat je bil kot igralec državni prvak Nizozemske v sedeči odbojki. Na Nizozemskem je tudi živel, saj je med enim izmed prvenstev spoznal hosteso nizozemske reprezentance in se z njo poročil. Rad pa se je vračal v domači kraj Trzin in v Kamnik, saj je bil tamkajšnji Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje njegov drugi dom. Leta 1980 je za tekmovalne dosežke na področju invalidskega športa prejel tudi Bloudkovo plaketo. Po končani karieri je bil trener Nizozemske reprezentance v odbojki sede.

Prva kolajna

Jože Okoren je prvi dobitnik paralimpijske medalje za Slovenijo in takratno Jugoslavijo, in sicer v metu diska (Heidelberg 1972), kasneje pa je osvojil še srebrno medaljo, prav tako v metu diska (Arnhem 1980); njegov takratni rezultat je bil nekaj let evropski rekord. Jože Okoren je dolga leta deloval kot funkcionar Zveze paraplegikov Slovenije na socialnem in športnem področju ter Zveze ŠIS-SPK na različnih področjih športa invalidov. Bil je odličen organizator športnih tekmovanj.

Zlate Slovenke

Pavla Sitar je dobitnica prve zlate paralimpijske medalje v vožnji z vozičkom (Heidelberg 1972) za Slovenijo in takratno Jugoslavijo. Kot srednješolka je zaradi neuspešnega operativnega posega na hrbtenjači postala paraplegik. Posvetila se je športu, bila pa je tudi uspešna sodelavka ZPS – je ustanovna članica Društva paraplegikov Slovenije.

Mateja Pintar Pustovrh je osvojila dve paralimpijski medalji, in sicer zlato (Atene 2004) in bronasto (Peking 2008). Pri njej je bilo mogoče opaziti (nesreča jo je doletela že v rani mladosti), da je bila že pred tem športno aktivna. Kljub invalidnosti je uspešno končala gimnazijo in fakulteto. Rada poudari, da so se ji z osvojitvijo zlate medalje uresničile sanje, prav tako pa je nadvse ponosna na pekinški bron.

Veselka Pevec je osvojila zlato medaljo v strelstvu (Rio de Janeiro 2016). Tudi zanjo bi lahko rekli: prišla, videla, zmagala. Na strelišču je demonstrirala svojo hladnost in mirnost, čeravno ji življenje prinaša marsikaj neprijetnega

Edina zimska kolajna

Franc Komar je osvojil bronasto medaljo v alpskem smučanju – kombinacija na zimskih paralimpijskih igrah (Innsbruck 1984).

Največkrat za paralimpijskih igrah

Franc Pinter je najuspešnejši slovenski parastrelec z največ nastopi na paralimpijskih igrah – bilo jih je kar 8 – in štirimi medaljami, tremi srebrnimi (Atlanta 1996, Sydney 2000 in Atene 2000) ter eno bronasto (Peking 2008). Franc Pinter se je v začetku športne poti preizkušal še v številnih drugih športih, žal pa je lani decembra umrl..

Izjemna trenerka Polona Sladič

Izjemen šampionski niz drži športna panoga parastrelstvo. Parastrelci so pod taktirko selektorice Polone Sladič osvojili kar devet paralimpijskih kolajn nad sedmih zaporednih igrah: začelo se je v Atlanti 1996 (Franc Pinter 2.), potem pa nadaljevalo v Sidneyju 2000 (Franc Pinter 2.), Atenah 2004 (Franc Pinter 2.), Pekingu 2008 (Franc Pinter 3.), Londonu 2012 (Franček Gorazd Tiršek 2.), Riu 2016 (Veselka Pevec 1. in Franček Gorazd Tiršek 2.) in Tokiu 2021 (Franček Gorazd Tiršek 2. in 3.).