Skupaj bo nastopilo kar šest slovenskih judoistov, med tihe kandidate za visoka mesta pa ob Andreji Leški sodi še druga varovanka Luke Kuralta iz Bežigrada Kaja Kajzer v kategoriji do 57 kg. Nastopili bosta 29. in 30. avgusta. V najlažji kategoriji do 48 kg bo že prvi dan nastopila Maruša Štangar iz Olimpije, v kategoriji do 70 kg Anka Pogačnik iz Triglava, do 78 kg Metka Lobnik iz Apolona in v odprti moški kategoriji nad 100 kg Enej Marinič iz Branika.
"Želim si kolajno. Zaenkrat je še vedno tako, kot bi šla na vsako drugo tekmo. Seveda čutim pritisk in stres, a s tem sem se sposobna dobro soočati, kar sem zadnji dve leti dokazovala na tatamiju," je pred Parizom napovedala Leškijeva in dodala, da komaj čaka igre, saj se je izjemno dobro počutila že na predstavitvi reprezentance v krogu športnikov iz drugih disciplin. "Vzdušje je bilo res enkratno. Vsi imamo enake želje, enako motivacijo."
Za vneto navijačico Jana Oblaka Andrejo Leški so igre v Parizu prelomne. Po sanjskih sezonah 2020 in 2021 je ostala brez koronsko preloženih iger v Tokiu. Kljub temu, da je bila v svoji kategoriji vseskozi med najboljšo peterico, je mesto takrat pripadlo celjski šampionki Tini Trstenjak.
Zdaj ima Koprčanka, ki je Obalo že pred leti zamenjala za prestolnico, novo uspešno obdobje. V letih 2023 in 2024 je osvojila dve odličji na evropskem prvenstvu, lani je bila tudi svetovna podprvakinja. In morda njena tetovaža feniksa, ki vstaja iz pepela, nazorno opisuje vzpone in padce, ki jih je doživljala. Skupaj s trenerjem upata, da bo ta poletel najvišje prav na olimpijskih igrah.
Prav tako vroča kandidatinja za najvišja mesta je njena klubska kolegica Kaja Kajzer, letos srebrna na EP v Zagrebu, ki pa upa tudi na ugoden žreb, saj kot nepostavljena tekmovalka že v uvodnem krogu lahko naleti na izjemno močno nasprotnico.
Ostali slovenski tekmovalci imajo manjše možnost, čeprav se nihče ne predaja vnaprej. Anka Pogačnik, ki se ji je olimpijski nastop v Tokiu nesrečno izmuznil le za nekaj točk, bo pri 32 letih ob koncu športne poti vendarle nastopila tudi na olimpijskih igrah. Triglavanka ima sicer bogate izkušnje v sodelovanju z Gregojem Brodom, pa tudi pred tem v Sankakuju z Marjanom Fabjanom, a za viden dosežek bo potreben tudi kanček športne sreče.
Na Fortuno računata tudi oba štajerska judoista. 23-letna Metka Lobnik in dve leti starejši Enej Marinič, ki se je na igre uvrstil v zadnjem trenutku, ko je že končal sezono, sta na grand slamih že dokazovala, da lahko presenetita, a v popolni svetovni konkurenci jima to še ni uspelo.
Posebej vesel je bil udeležbe na igre Marinič, ki je konec junija sezono že sklenil, misleč da v Pariz ne gre. Privoščil si je celo manjši odmor in razmišljal tudi o kvačkanju, s katerim si od pandemije koronavirusa krajša čas, na koncu pa je tako želeno vabilo vendarle prišlo, čeprav nepričakovano.
Judo pa bo slovensko obarvan mnogo širše kot le s slovenskimi tekmovalci. Za Turčijo bo v kategoriji do 90 kg nastopil Mihael Žgank, prav tako eden od kandidatov za kolajno, ki najavlja, da se po igrah vrača v Slovenijo in če bo našel ustrezno sredino, bo zaključek njegove kariere na kimonu krasil slovenski grb, s katerim je pred leti osvojil tudi naslov svetovnega podprvaka.
Za Slovence pa bo navijal tudi nekdanji olimpijec Rok Drakšič, ta je v treh letih delovanja poskrbel za preporod finskega juda, letos tudi z odličjem na SP v Dohi, v dvorani Grand Palais Ephemere pa bo spremljal dva svoja tekmovalca.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.