'Samo še par ur nas loči do zgodovinske prve tekme na olimpijskih igrah'

Dolga leta ste na čelu Odbojkarske zveze Slovenije. Vem pa, da si skupaj s fanti niste želeli ničesar bolj kot tega, da bi Slovenija nekega dne zaigrala na olimpijskih igrah. To vam je uspelo. V Parizu ste. Je občutek kaj drugačen?

Ja, seveda je zdaj res, da nas samo še par ur loči do naše zgodovinske, prve tekme na olimpijskih igrah. To je tekma, ki se nam je skozi ta štiriletna olimpijska obdobja ves čas nekako izmikala. Imeli smo jo že praktično v rokah v nekih obdobjih, olimpijske vozovnice pa so se nam izmuznile. Vemo vsi, kako je šla zgodba s tisto famozno tekmo s Francijo. In tako nekako je že kazalo, da morda te naše sanje ali pa sanje te generacije, teh fantov morda ne bodo celo nikoli izpolnjene. Tudi v kvalifikacijah na Japonskem se nam ni izšlo vse po načrtih. Resnično smo izkoristili pravičnost tega sistema, ki ga je svetovna zveza uvedla. In ta sistem nas je pripeljal na olimpijske igre. Na olimpijskih igrah igrajo najboljše svetovne odbojkarske reprezentance in Slovenija zagotovo tja sodi.

Kaj so vam že povedali fantje od prihoda v Pariz? Vsi športniki priznavajo, da je evropsko prvenstvo eno, svetovno nekaj drugega in svetovna liga je nekaj tretjega. Ampak olimpijske igre pa so povsem druga zgodba.

Res je, ravno včeraj sem imel priložnost prvič biti z njimi v olimpijski vasi. In ja, prav natančno smo se pogovarjali. Obstajajo tekmovanja, bili smo na vseh velikih tekmovanjih, ampak to je nekaj drugega: že življenje v olimpijski vasi, druženje s to neverjetno množico športnikov različnih držav. Ta sproščenost, ki jo prinaša olimpijska vas. Vse je drugače. In ja, to je tudi za njih, vajenih vsega, popolnoma nova in izjemno prijetna izkušnja.

Bi rekli, da ko ste jih videli, so bolj nervozni, bolj sproščeni ali samo še bolj osredotočeni na zastavljene cilje?

Pravzaprav bi rekel to zadnje. Mislim, da so resnično izjemno osredotočeni na tekme, ki so pred njimi, v prvi vrsti seveda na današnjo s Kanado. Imam občutek, da pravzaprav po nekem svojem ustaljenem ritmu stopnjujejo formo, da pravzaprav verjamejo tudi v to, da so za njimi kakovostne priprave, da so skupaj s strokovnim štabom opravili izjemno delo in kar je resnično zelo pomembno, pa se nam izjemno redko dogaja. Pravzaprav se ne spomnim, kdaj je bilo tako. Smo popolnoma brez poškodb. Vsi fantje so selektorju zdravi in na voljo. Jaz verjamem, da bo tudi to eden od elementov, ki bi lahko odločal o nadaljevanju tega turnirja.

Krivi ste, da imamo takšne strokovnjake na klopi slovenske izbrane vrste, kot jih imamo. V prvi vrsti imam zdaj v mislih Georgeja Cretuja. Ja, tudi zanj in njegov strokovni štab je to ena velikanska nagrada, ki je še niso imeli priložnosti izkusiti.

Torej zame izjemno presenečenje je bil odziv članov našega strokovnega štaba, vključno s selektorjem, pomočniki in tako dalje, po tisti tekmi z Argentino, ko smo si zagotovili v Stožicah vstopnico za Pariz. Videti te ljudi, ki delujejo tako odločno, mirno in osredotočeno. Oni so pravzaprav neverjetno izkušeni v delu, ki ga opravljajo. Videti te ljudi, ko se objemajo s fanti in imajo solzne oči od hvaležnosti. Kar so skupaj dosegli, je res nekaj neprecenljivega. Zame je bil to izjemen občutek, ko sem videl, koliko tudi tem ljudem, ki povečini ne prihajajo iz Slovenije, pomeni to, da bodo lahko skupaj z nami zastopali Slovenijo na olimpijskih igrah.

Kaj ste fantom, selektorju in strokovnemu štabu dejali v zadnjem sporočilu?

Pravzaprav nič, nič posebnega, nič presenetljivega. Želel sem samo, da vsi skupaj ostanemo mirni, da vsi skupaj ostanemo skromni, tako, kot smo bili vsa ta leta doslej. Da vsi skupaj verjamemo in delamo za isti cilj. Njim tega pravzaprav niti posebej ni treba govoriti. So tako skromni, tako prizemljeni, tako usmerjeni k doseganju svojih ciljev, da pravzaprav niti ne potrebujejo, da jim kdo posebej soli pamet ali daje napotke. Enostavno te izkušnje, ki jih nosijo s seboj, za njih pravzaprav govorijo dovolj same.