Slovenska zastava je vihrala visoko tudi pred velikim zaslonom

Uroš Lavrič, moderator Olimpijskega festivala pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), je v Kranjski Gori preživel vseh 16 dni, nekaj vtisov pa nato strnil v pogovoru za 24ur.com. Šlo je za vzporedno dogajanje za otroke in družine, ki je v prvi vrsti namenjeno spodbujanju športa in zdravega načina življenja ter spoznavanju olimpijskih panog in fair playa, našteva. "Skratka, širjenju olimpijskega duha med mladimi," povzema.

Ekipa animatorjev je bila zelo raznolika, dnevno pa je štela od deset do 20 članov, odvisno od športnih izzivov, ki so jih pripravljali za otroke. Predstavljali so različne športne panoge na snegu in ledu, prirejali so športnorekreacijska tekmovanja za mlade udeležence in skupaj z njimi komentirali uspehe naših športnikov. 

Program bi sicer moral biti še bolj pester, saj je bila v središču Kranjske Gore postavljena tudi Slovenska olimpijska vasica – tako so za to priložnost preimenovali Alpsko. Večerni program bi moral biti oblikovan okoli pogovora s posebnimi gosti – olimpijci in drugimi vabljenimi – in bi moral vključevati glasbene goste, predstave in animacije za otroke, ogled športnih filmov na velikem zaslonu ali v bližnjem Ljudskem domu, olimpijski kviz in nagradne igre. Toda nazadnje je bila uradna slovenska olimpijska vasica le prizorišče prižiga olimpijskega ognja in sprejemov olimpijcev, ki so se vrnili z olimpijskih iger v Pekingu. 

"Veliko večernega dogajanja, ki smo ga predvideli, je bilo zaradi vseh znanih razmer žal odpovedanega, ker tovrstne prireditve niso bile dovoljene. Zato se je program izvedel v minimalnem obsegu, zgolj sprejemi v povsem lokalni izvedbi. Tukaj na smučišču pa smo imeli to srečo, da smo Olimpijski festival ob upoštevanju vseh navodil uspešno izpeljali," pojasnjuje Lavrič.

Na velikem zaslonu ob vznožju smučarske proge Mojca 2 je bil organiziran tudi ogled neposrednih prenosov tekem iz Pekinga. Zaradi oddaljenosti prizorišča in posledične časovne razlike pa so številne borbe za olimpijska odličja potekale, ko je Slovenija še spala.

"Tega smo bili sicer vajeni že iz Tokia, saj je bila časovnica poletnih olimpijskih iger podobna. Ogled v živo se zato ni vedno izšel, smo si pa nato ogledali posnetke, otroci so jih komentirali, tako da smo na ta način skušali doživeti in podoživeti vse. Na srečo so bile v ugodnejšem terminu prav nekatere od tistih tekem, na katerih je uspelo našim športnikom," se zadovoljno spominja.

V spomin so se mu najbolj vtisnili smučarski skoki, katerih velik ljubitelj je. "Morda prav ženska tekma – zaradi izjemnega uspeha in zlate olimpijske medalje Urše Bogataj. Pa seveda mešana ekipna tekma in tudi moška posamična," našteva.

Prav ta je sicer imela grenak priokus, saj se je Petru Prevcu olimpijska kolajna za las izmuznila, za bore pol točke. "Razočaran ni bil samo Pero, ampak vsi. Kot moderator dogodka tega razočaranja seveda ne smeš pokazati, zato sem skušal spodbujati občinstvo. Tega sem se navadil na košarkarskem polfinalu Slovenije in Francije na OI v Tokiu, ko je bil tisti zadnji prodor in sem videl koš. Videl sem koš in se veselil zmage, potem pa sem pogledal naokrog in zagledal razočarane ljudi. Izgubili smo! Sploh nisem mogel več prijeti mikrofona, ker sem bil tako poklapan. Takrat sem se naučil, da si kot voditelj tega ne smeš privoščiti, zato sem po Prevčevem četrtem mestu gledalcem rekel, da nas čaka še ekipna tekma, zato glave gor. In na njej smo nato res dobili srebro," zadovoljno pove. 

Med poletnim Olimpijskim festivalom so sicer potovali po Sloveniji, odvisno od športnega koledarja. Ko je bil denimo na sporedu met kladiva, so odšli na Ptuj, ker je v Tokiu v tej disciplini nastopal domačin Kristjan Čeh.

Tokrat pa so bili stacionirani na enem mestu: "Odločeno je bilo, da se utaborimo v Kranjski Gori, ker je tukaj veliko obiskovalcev, in izkazalo se je, da je bila izbira več kot sanjska. Sončno vreme praktično vsak dan, čudovito vzdušje, veliko ljudi, tako domačih kot tujih. Tudi tujci so se z zanimanjem ustavljali – od Italijanov in Hrvatov do Srbov in Francozov. Navdušeni so bili, ker se je nekaj dogajalo. Razlika v primerjavi s Slovenci je bila morda tudi v tem, da so se programu pridružili tudi odrasli. Ravno včeraj smo imeli neke Francoze, ki so se zelo aktivirali, čeprav so bili stari že več kot 30 let," se smeji. "To je bil res Olimpijski festival v pravem pomenu besede, šlo je za druženje različnih generacij in različnih narodov. Točno tako, kot mora biti na olimpijskih igrah," je zadovoljen. 

"Mimo prizorišča so v teh dneh seveda hodili pretežno smučarji, veliko je bilo tudi šol v naravi, ko je bila kakšna pomembna tekma, pa se je nabralo več obiskovalcev. Takrat je bil res ta občutek skupinskega ogleda in skupnega stiskanja pesti za naše športnike," dodaja.

Dan brez računalnikov in telefonov

Olimpijski festival je ob zaključni slovesnosti v Pekingu podrl svoje zastavice, ki pa jih bodo konec septembra spet postavili na Kongresnem trgu v Ljubljani. Najprej bo 23. v mesecu na vrsti dan športa, namenjen pa bo predvsem šolam, saj se bo 24. in 25. septembra tam predstavilo več kot 50 različnih športnih panog, ki jih bodo najmlajšim predstavile različne športne zveze.

Organizatorji želijo otrokom prikazati, kako pomembno se je športno udejstvovati in da lahko šport pozitivno vpliva na njihovo življenje: "Obenem je to čudovita priložnost, da preživimo dan brez družbenih omrežij, računalniških igric, tablic, pametnih telefonov in aplikacij, katerih posledice so vidne pri socializaciji mladih, pomanjkanju pravih, iskrenih odnosov in seveda pri gibanju," poudarjajo.