Srebrna Trstenjakova zmagovalki privošči zlato: Če kdo, potem naj me premaga ona

Tridesetletna Celjanka se bo iz kultne judoistične dvorane Budokan vrnila z drugo kolajno na olimpijskih igrah v kategoriji do 63 kg, potem ko je pred petimi leti slavila v Riu. V finalu je takrat premagala prav Francozinjo Clarisso Agbegnenou, ki ji je tokrat uspelo sladko maščevanje.

Dvoboj je odločil podaljšek. Po 37 sekundah je Francozinja uspela Slovenko spraviti iz ravnotežja in z metom na bok zaključiti dvoboj. Po njem sta se tekmici, sicer pa zunaj tatamijev dobri prijateljici, iskreno objeli in čestitali. Agbegnenoujeva pa je "staro znanko" Tino Trstenjak kar dvignila v zrak v znak spoštovanja.

Če bi izbirala, bi izbrala njo
Prijateljstvo je obojestransko: "Če bi si zaželela in izbirala, da me kdo premaga, je to prav ona," je dejala celjska junakinja iger v Braziliji in na Japonskem. "Poznava se zelo dobro. Je ena najboljših v kategoriji in skupaj piševa zgodovino. Skupaj posedujeva dva olimpijska naslova, šest svetovnih in sedem evropskih. In ko se najdeta taki dve tekmovalki, je v finalu vedno zelo lep judo," je o sklepni borbi povedala slovenska šampionka.

Za nameček imata tekmici na tatamiju in prijateljici izven njega na borišču nekaj neporavnanih računov. Že v Riu je bila Francozinja trdno prepričana v uspeh, a se takrat naučila pomembno lekcijo. "Tam je bila prepričana vase, zdaj pa bolj previdna. Že kakšno leto nazaj je rekla, ne bom pozabila na Tino, saj je vedela, da bom na igrah najbolje pripravljena. Vedela je, da ne bom vsega pokazala ne na EP, ne na SP, ampak na olimpijskih igrah na dan tekme. Ob tem ni skrivnost, da ji moj slog borbe nikakor ne ustreza," je dejala.

Izjemno delo Marjana Fabjana ... 
Veliko zaslug pa je pripisala tudi Fabiju, kot kliče svojega trenerja Marjana Fabjana: "Spet je naredil super program, jaz pa sem dala vse od sebe. Oba sva naredila, kar lahko, in s to popotnico sem na tekmi čutila, da zmorem. Iz borbe v borbo sem se počutila bolje, bila sem hitrejša in močnejša."

... In tudi zdravnika Matjaža Vogrina
O poškodbi hrbta pa Trstenjakova ni razpredala na široko, a priznala, da bi bilo grozno, če bi jo ustavila na tako pomemben dan. Fabjan je, kot je dejal v izjavi za medije po koncu tekmovanja, poškodba njegove varovanka v prvi borbi proti Korejki Heeju Han presenetila in šokirala. Zahvalil se je zdravniku Matjažu Vogrinu, ki jima je pomagal med odmorom. "Ne vem, od kje in kako. A prišel je hitro, pomagal, obljubil, da bodo zdravila v eni uri delovala in res je bilo tako. Prav on je omogočil boj za zlato," je dejal.

Vedel je, da jo močno boli
Po prvi borbi v hramu Nippon Budokan pa so bile misli trenerja drugje. "Takrat v prvi vrsti pomisliš na tekmovalko, ali bo šlo ali ne more več. Takoj nato pa te spreleti, koliko časa sva delala za to tekmo," je nadaljeval. Napotek branilki naslova olimpijskega zlata pa je bil vsaj na videz zelo enostaven: "Šla boš v borbo, kot da ni nič. Ne da me ne zanima, ali te boli ali ne. Vem, da te močno, a skušala boš zdržati. Na vsak način moraš." In Trstenjakova, znana po močni volji, ga ponovno ni razočarala.

"Dolga sva delala za to. Tina je že dve leti dobivala napotke, kaj bo delala, a to sva skrivala. Danes je pokazala nove elemente juda. Naredila je sicer nekaj manjših napak, a uspešno ji je vstopala med noge, samo končati je bilo treba met. Žal se ni izšlo. Počasi nam je zmanjkovalo orožja, zato sva šla v podaljšek in na vzdržljivost. Tudi Francozinja je izjemna, odločila je malenkost, lahko pa bi se razpletlo tudi obratno," je še povedal 63-letni trener in priznal, da si je želel zlato.

Bo Fabjanu dovolj polen pod nogami?
Po tekmi se postavlja vprašanje, ali bo Trstenjakova zdržala vsaj še tri leta do Pariza 2024? "Tekmovala bom, dokler mi bo to telo dopuščala in dokler se bom lahko kosala z najboljšimi. Pred tem se bova pogovorila s trenerjem, a še vedno imam željo, da kaj pokažem. Nikakor ne bi rekla, da je to zdaj to in da je konec."

Fabjan se za Tino, če se odloči, da bo vztrajala, ne boji. "Sam pa imam odkrito povedano vsega dosti. Kar naj kdo drug spravi tekmovalko na igre. Tudi podpora ni prava, saj prej dobim pod noge polena, kot kaj drugega," je dejal trener, ki se je kot trener sopodpisal pod šest olimpijskih medalj. Trstenjakovi so po uspehu čestitali številni, med drugim iz vrst politike in športnih navdušencev. V celjskem muzeju novejše zgodovine pa so ob tem spomnili tudi na športno pot njenega trenerja Marjana Fabjana.