Trstenjakova osvojila srebrno medaljo

Tina Trstenjak je prišla na Japonsko z željo po medalji, pri čemer ji bodo pomagale bogate izkušnje izpred petih let, ko je z zmago na igrah v Riu nadaljevala slovensko dominanco v kategoriji do 63 kilogramov.

Prva borba

Aktualna olimpijska prvakinja iz Ria de Janeira 2016 je uspešno prebila led v svojem uvodnem nastopu na igrah v Tokiu. V kategoriji do 63 kg je imela branilka olimpijskega naslova precej dela v prvem krogu, a je upravičila vlogo favoritinje proti južnokorejski tekmici Heeju Han, 28. judoistki svetovne lestvice. Trstenjakova je bila dejavnejša na tatamiju, na koncu je z vazarijem po 2:14 minute podaljška zmagala z zlato točko.

Druga borba

Njena naslednja tekmica v drugem krogu je bila Španka Cristina Cabana Perez, ki je ekspresno premagala Filipinko Kiyomi Watanabe. Tina je bila tudi tokrat uspešnejša. Celoten obračun drugega kroga je imela pobudo proti 37. s svetovne lestvice, dvoboj pa je dobila po dveh vazarijih v zadnji minuti. Prvega je dosegla po 3:04 minute, drugega in s tem posledično ipon pa po 3:37 minute.

Četrtfinale

V četrtfinalu se je pomerila z 12. s svetovne lestvice, Venezuelko Anriquelis Barrios, ki je v drugem krogu z iponom ugnala Kubanko Maylin Del Toro Carvajal. Trstenjakova naj bi se spopadala z bolečinami v hrbtu, zaradi tega je bila pred četrtfinalnim obračunom v oskrbi zdravnika. 

Četrtfinalni obračun je sicer bolje začela Venezuelka, ki je po vsega nekaj sekundah že prišla do uvodnega vazarija. Celjanka je morala nato bolj napadati, do izenačenja pa je prišla po 2:16 minute, ko ji je uspelo prvič streti Barriosovo. Slednja se je nato do konca rednega dela štirih minut dobro izvijala prijemom Slovenke in izsilila boj za zlato točko. V njem je Barriosova vpisala še drugo kazen zaradi nedejavnosti, v vse bolj izčrpavajočem dvoboju pa je odločitev prišla po 3:13 minute v podaljšku. Takrat je z drugim vazarijem in posledično iponom slavila Trstenjakova in se uvrstila med najboljše štiri. 

Polfinale

V polfinalu je bila Tinina nasprotnica štiri leta mlajša Italijanka Maria Centracchio, s katero se Tina na uradnih tekmovanjih še ni pomerila. Slovenska predstavnica je napadala več od italijanske nasprotnice in si po polovici dvoboja z lepim metom priborila točko z vazarijem, nato pa ji je uspel še končni prijem. Po desetih sekundah na hrbtu je Italijanka, sicer 27. na svetovni lestvici, morala priznati premoč slovenski judoistki.

Veliki finale

V velikem finalu je bila Tinina nasprotnica prva iz svetovne jakostne lestvice Clarisse Agbegnenou, kar pomeni, da smo spremljali ponovitev finala izpred petih let. V Riu je slavila Trstenjakova in naslov olimpijske prvakinje v tej kategoriji je ostal v Sloveniji. Med letoma 2012 ter 2016 je bil namreč v lasti Tinine klubske kolegice in dobitnice prve olimpijske medalje v judu za Slovenijo, Urške Žolnir.

Tridesetletna Celjanka se je v kultni judoistični dvorani Budokan v finalu borila za svojo drugo olimpijsko medaljo. V finalu smo spremljali obračun dveh najboljših z lestvice IJF (Mednarodna judo zveza, izvorno International Judo Federation). Agbegnenoujeva zaseda prvo, Trstenjakova pa drugo mesto. Nazadnje sta se s Francozinjo pomerili na grand slamu v Parizu pred dvema letoma, ko je slavila Agbegnenoujeva z vazarijem. Trstenjakova je nazadnje dve leti mlajšo tekmico ugnala na grand slamu v Parizu pred štirimi leti. Trstenjakova je pred letošnjimi igrami slavila na aprilskem evropskem prvenstvu v Lizboni, pred tem pa je bila najboljša tudi februarja na grand slamu v Tel Avivu.

Od samega začetka sta bili najboljši judoistki kategorije do 63 kg zelo aktivni in napadalni. Francozinja je več poskušala s prijemi na tatamiju in želela Celjanko obrniti na hrbet, kar pa ji ni uspelo. Po dveh minutah in pol si je Agbegnenoujeva prislužila prvo kazen, nato pa je zaradi lažnih napadov po zgrešenih prijemih Trstenjakova prejela dve kazni pred iztekom štirih minut.

Dvoboj je odločil podaljšek, v katerem pa je bila uspešnejša Francozinja. Po 37 sekundah je uspela Slovenko spraviti iz ravnotežja in z vazarijem zaključiti dvoboj. Po njem sta se tekmici, sicer pa zunaj tatamijev dobri prijateljici, iskreno objeli in čestitali. Agbegnenoujeva pa je "staro znanko" Trstenjakovo kar dvignila v zrak v znak spoštovanja.

Trstenjakova se je s tem podpisala pod 50. slovensko kolajno na poletnih in zimskih olimpijskih igrah, samo na poletnih OI pa je to 26. kolajna za Slovenijo.

Izjave po finalu

"Že to je velik uspeh, da sem bila na dveh olimpijskih igrah v dveh finalih. Mogoče danes nisem prišla do konca, ampak srebro je res lep dosežek," je po dvoboju zbranim medijem dejala Trstenjakova.

"S Clarisse sva izven juda dobri prijateljici, četudi sva tekmici. Ko se pomeriva v finalu, je to res šov. Res je lepo od nje. V finalu si ne bi mogla želeti koga drugega. To je bil najboljši finale," je v prvi izjavi po finalu dejala 30-letna Celjanka.

"Taktika je bila, da jo utrudim in vrežem, to pa je nato uspelo njej. Želela sem iti samo v napad in uživati v tej borbi. Nisem imela kaj za izgubiti. Medaljo sem že imela zagotovljeno, vprašanje je bilo le, kakšne barve bo. Ena manjša napaka in se je obrnilo njej v prid. Mislim, da ne smem biti razočarana. Vseeno sem super vesela, da sem prišla v finale na dveh zaporednih olimpijskih igrah. To je izjemno težko in zadovoljna sem s srebrom," je nato še dvoboj ocenila Trstenjakova.

"Celo dopoldan sem tekmovala v bolečinah. Sredi prve borbe sem začutila bolečino. Točno ne vem, kaj je, ampak na srečo so me pripravili, da sem lahko kasneje tekmovala. Niti nisem mogla delati nevaze, ker me je tako bolelo pri obračanju. Le v polfinalu sem izkoristila priložnost, ki se je res ponudila. Če bi bila zdrava, bi bilo drugače," je dodala 30-letnica.

Bronasti kolajni sta pripadli Kanadčanki Catherine Beauchemin-Pinard in Italijanki Marii Centracchio.

Slovenski judoistični izkupiček na olimpijskih igrah

Tinina medalja je že šesta slovenska olimpijska medalja v judu in prva srebrna. Prvo, bronasto, je osvojila Urška Žolnir leta 2004 v Atenah, drugo prav tako bronasto je dodala Lucija Polavder leta 2008 v Pekingu. Tretjo in prvo zlato je osvojila Žolnirjeva leta 2012 v Londonu, štiri leta kasneje jo je z zmago v Riu de Janeiru nasledila Trstenjakova, njen uspeh pa je z bronasto medaljo dopolnila Anamari Velenšek, ki se bo borila tudi v Tokiju. Pod prav vse medalje se je podpisal trener Marjan Fabjan.