Nicolas Mahut, ki je v paru s Pierrom-Huguesom Herbertom osvojil vse štiri turnirje za grand slam v dvojicah, je združil dva vrhunska športnika - Carlosa Alcaraza in Tadeja Pogačarja. Enega iz sveta tenisa, drugega iz sveta kolesarstva. Poudaril je brutalno eksplozivnost, vzdržljivost in mentalno moč, ki ju premoreta tako Alcaraz kot Pogačar.
Ta primerjava seveda ni naključna. Oba s svojimi nastopi zaznamujeta trenutke, ko gledalci in nasprotniki dojamejo, da gre za športnika, ki delujeta na povsem svoji frekvenci.
Alcaraz in Pogačar krojita vrh, vsak v svoji disciplini
Alcaraz v zadnjih mesecih kaže neverjetno formo. Po naslovih v Monte Carlu in Rimu je v Parizu ubranil naslov z epskim preobratom proti Janniku Sinnerju, kjer je rešil tri zaključne žoge in nato slavil v odločilnem tie-breaku petega niza. Po krajšem odmoru se je vrnil na travnato podlago in ubranil naslov v Queen'su, kjer je v finalu premagal Čeha Jirija Lehečko s 7:5, 6:7, 6:2. V odločilnem nizu, ko je bilo najtežje, je ponovno vklopil višjo prestavo in odpihnil tekmeca.
Podobno velja za slovenskega asa Pogačarja, ki v kolesarstvu že več let velja za sinonim nepredvidljivosti, silovitosti in genialnosti. Ko se postavi na čelo kolone in napade, je pogosto že prepozno za odziv. Gledati njegove napade je kot opazovati umetnino v gibanju – enako velja za Alcarazove prebliske na igrišču, kjer s svojo energijo, močjo in neverjetnim občutkom za igro vnaša novo dimenzijo v moderni tenis.
Mahutova izjava ni bila le kompliment Alcarazu, temveč tudi priznanje slovenskemu Pogačarju. Ta primerjava povezuje dva šampiona, ki sta v svojih disciplinah že zdaj zgodovinski figuri. In čeprav prihajata iz različnih svetov, ju druži ista posebnost – sposobnost, da v odločilnih trenutkih preklopita v način, ki ga preprosto ni mogoče ujeti.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.