Avstralski novinar: Največji vseh časov? Za to moraš biti tudi izjemna osebnost

Novak Đoković je po zadnji osvojeni lovoriki v Melbournu obenem postal šele drugi tenisač v zgodovini, ki je osvojil 10 ali več naslovov na enem od turnirjev za grand slam. Poleg že omenjenega velikega rivala Rafaela Nadala, ki je bil na njemu najljubšem Roland Garrosu uspešen kar 14-krat.

Toda ko je govora o za po mnenju mnogih kontroverznem srbskem teniškem asu, je novinar avstralskega Herald Suna Scott Gullan eden tistih, ki ni skoparil s kritičnim pogledom na osebnost 35-letnega Beograjčana, ki po njegovih besedah ne ustreza lastnostim pravega šampiona oziroma največjega vseh časov. "Veste, kot povsod drugod tudi v športu obstaja druga plat medalje. Tista o navdihu, osvajanju ljudskih src, postavljanju smerokazov za druge in na splošno nudenju nečesa večjega, kot je zgolj izmenjava udarcev teniške žogice s tekmecem na drugi strani mreže," je v uvodnem delu komentarja zapisal Gullan in nadaljeval:

"Kar koli si ljudje mislijo o Margaret Court, si morajo v prvi vrsti priklicati v spomin njenih 24 lovorik s turnirjev za grand slam, oziroma kar 64, če prištejemo še zmage v igrah dvojic in mešanih dvojic. Tu je tudi izjemna Serena Williams s svojimi 23 naslovi, pa legendarna Nemka Steffi Graf z 22, ki je kot edina osvojila vse turnirje za veliki slam vsaj štirikrat ter ima hkrati v svoji lasti tudi tako imenovan Zlati slam za osvojeni koledarski grand slam in zlato olimpijsko kolajno. Naj nadalje omenim Roda Laverja, ki je edini kar dvakrat osvojil koledarski grand slam, čemur se Đoković ni še niti približal. In naposled sta tu še največja Đokovićeva rivala v zadnjem desetletju in pol, Nadal in Roger Federer. Tudi v primerjavi z njima je v statističnem primanjkljaju, saj ni osvojil največ Australian Opnov (Margaret Court), niti Roland Garrosov (Nadal), niti Wimbledonov (Federer). V svoji teniški biografiji pa ima med drugim samo tri lovorike za zmago na US Opnu."

Avstralski novinar se je v svoji analizi dotaknil še vprašanja o doprinosu Novaka Đokovića izven teniških igrišč. "Torej, kaj je Đoković storil za ta šport izven teniških aren? Verjamem, da tam nekje zunaj obstajajo določene humanitarne akcije, v katerih je nesebično sodeloval. Toda tisto prvo, kar mi pade na pamet, ko mi nekdo omeni Đokovića, so njegova sebična dejanja, sramotne zabave in druženja na domačih turnirjih v času pandemije covida-19, ki so neposredno vplivale na skokovito rast števila okuženih. Tu je tudi lanskoletna saga v Melbournu zaradi njegovih trmastih proticepitvenih stališč, in namesto da bi se gosposko umaknil ter počakal na novo priložnost, je zakuhal nepotreben škandal na očeh svetovne javnosti. Na koncu, ko govorimo o najboljšem vseh časov, številke in osvojene lovorike niso odločilen dejavnik. Poglejte na primer Muhammada Alija, po mnenju mnogih najboljšega boksarja vseh časov in hkrati enega od najvplivnejših športnikov 20. stoletja, ki v svoji sicer veličastni karieri ni dosegel ravni rezultatov, ki bi jo lahko označili za najboljšo vseh časov v njegovem športu. A ko se v obzir vzamejo tudi drugi dejavniki poleg športnih, tu dvomov ni, da gre za edinstveno (športno) osebnost. Đoković pa tega nima," je zaključil Gullan.