Slovenci so se četrtič v zgodovini pripeljali v položaj, ko so jim odprta vrata do rokometnega raja. Na velikih tekmovanjih so največ iztržili pred šestnajstimi leti, ko so na domačem evropskem prvenstvu po porazu na finalni tekmi proti Nemčiji osvojili odličje srebrnega leska. Na svetovnem prvenstvu v Franciji 2017 so po čudežnem preobratu v Parizu v zadnjih dvajsetih minutah proti Hrvatom osvojili bronasto kolajno, štiri leta pred tem so v Španiji osvojili nehvaležno četrto mesto. V treh poskusih torej trije različni razpleti in zakaj ne bi v četrto dočakali še četrtega?
Spodrsljaja favoritov
Letošnje evropsko prvenstvo na Švedskem in Norveškem ter v Avstriji je bilo polno presenečenj. Že po prvem delu tekmovanja sta se poslovili rokometni sili iz Francije in Danske, tudi slovenskim reprezentantom pa pred začetkom prvenstva strokovnjaki niso pripisovali velikih možnosti za uspeh.
Ti so bili še pred dobrim mesecem dni brez selektorja, po prihodu Šveda Ljubomirja Vranješa pa delajo čudeže in se bodo v petek pomerili z imenitnimi Španci. Zadnji evropski prvaki z zaključnega turnirja na Hrvaškem 2018 so v prvem in drugem delu tekmovanja zanesljivo opravili svojo nalogo. V skupinskem delu v Trondheimu so brez težav pometli z Nemci, Nizozemci in Latvijci, nobenih težav niso imeli niti na Dunaju proti Avstrijcem, Belorusom in Čehom, še najbolj so prepotili svojo opremo na obračunu proti Hrvatom. Oba omenjena tekmeca sta si že pred sredino medsebojno tekmo izborila pot v Stockholm, ne glede na to pa sta jo odigrala resno in zavzeto, po hudem boju in preobratu Hrvaške v končnici tekme pa se je končala brez zmagovalca.
Španija je zmes izkušenih in mladih igralcev, gre za zelo podkovano in predrzno zasedbo, ki zna izkoristiti že najmanjšo tekmečevo slabost, česar se dobro zavedajo v slovenskem taboru. Julen Aguinagalde, Raul Entrerrios, Jorge Maqueda, Joan Canellas in druščina so v Stockholm zagotovo prišli ubraniti zlato iz Zagreba. Rokometaši furije so se že petič zapored uvrstili med najboljše štiri na prvenstvu stare celine, lovili pa bodo osmo odličje. Slovenci so, zanimivo, zadnji, ki so jih na evropskem prvenstvu uspeli premagati (na EP 2018, bilo je 31:26, op. a.), za tem so Španci dobili devet tekem zapovrstjo.
Stavnice več možnosti pripisujejo Norvežanom
Na drugi polfinalni tekmi med Hrvaško in Norveško bo prav tako grmelo z vseh strani. Oboji so v dosedanjem delu prikazali zelo konstantne predstave, nobena od njih sploh ni okusila grenkobe poraza. V tem taktičnem boju bo bržkone odločilno vlogo imel navdih posameznikov, obe ekipe pa premoreta velik kadrovski potencial.
Na hrvaški strani je veliko imenitnih mož, najbolj izpostavljena sta bržkone Domagoj Duvnjak in Luka Cindrić. Slednji je zaradi "povprečnih" tekmecev celo igral nekaj manj, izkušeni hrvaški selektor Lino Červar namreč dobro ve, da bo svojo prvo violino najbolj potreboval, ko so na drugi strani igralci kova Sander Sagosen, Magnus Joendal in drugi vikingi.
Na predhodnih trinajstih evropskih prvenstvih je bila najbolj uspešna Švedska, ki je osvojila štiri odličja najbolj žlahtnega leska, potem ko je slavila na Portugalskem 1994, v Italiji 1998, na Hrvaškem 2000 in na Švedskem 2002. Druga na lestvici je Francija, ki je zmagala v Švici 2006, Avstriji 2010 in na Danskem 2014, po dve zmagi pa imata Danska in Nemčija. Prva je slavila na Norveškem 2008 in v Srbiji 2012, druga pa v Sloveniji 2004 in na Poljskem 2016. Na zaključnem turnirju v Španiji 1996 je bila najboljša Rusija, pred dvema letoma na Hrvaškem pa Španija.
KOMENTARJI (63)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.